Foto: Jure Banfi
Na nekaj več kot 80 kilometrov dolgi pomurski avtocesti kar nekaj pozornosti pritegne tudi predor Cenkova - prvi v Sloveniji, ki se je gradil po novi tehnologiji.

Številni, ki se vozijo po pomurski avtocesti, se sprašujejo, zakaj sta vhoda v predor Cenkova na vzhodni in zahodni strani različna.

Priznamo, med njimi smo tudi mi, zato smo se za odgovor obrnili na Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji.   

Predor gradili s posebno tehnologijo

Del pomurskega avtocestnega odseka A5 Maribor - Madžarska meja (Spodnja Senarska - Cogetinci) je tudi dvocevni predor Cenkova, katerega posebnost je majhna medosna razdalja, in sicer le 12 metrov. Dolžina desne predorske cevi znaša 370 metrov, leve pa 363.80 metrov. 

Predor Cenkova je prvi v Sloveniji, ki se je gradil po novi tehnologiji, z izkopom vmesnega rova. Zaradi majhnih dimenzij in ob zahtevnih geoloških pogojih je gradnja tega predora bila med bolj kompleksnimi. 

Obe cevi spojeni z vmesnim stebrom

Gradnja po tehnologiji z izkopom vmesnega rova pomeni, da sta obe cevi spojeni z vmesnim stebrom. 

»Vmesni steber je spoj obeh cevi in se je izdelal najprej, in sicer tako, da je bil najprej izdelan mali centralni rov, kjer se je ta vmesni steber zabetoniral do nivoja kalote - zgornja polovica predorske cevi, kasneje pa je bil steber opora za vgradnjo primarne obloge na obeh kalotah,« pojasnjujejo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji.

Predor je bil v celoti izveden z mehanskim izkopom s predorskim bagrom in po principih nove avstrijske tunelske metode.

Zahtevne geološke razmere

Pri gradnji predora Cenkova so bile izredno zahtevne geološke razmere, izredno droben pesek je namreč povzročal težave pri napredovanju izkopov, kako preiti cone brez večjih zruškov, pojasnjujejo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji.

Zato so se morale dodatno uporabljati jeklene deske, s katerimi se je zapiral obod kalote.

Zakaj različna vhoda v predor?

Le redki vedo, kako zahtevna je bila gradnja predora Cenkova, se pa številni vozniki sprašujejo, zakaj sta vhoda v predor različna. In tu je odgovor. 

Na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji pojasnjujejo, da gre na lokaciji Cenkova za spoj dveh objektov oziroma tudi različno tehnologijo gradnje.

Predor z izhodom na murskosoboški strani je ovalne oblike, pokriti vkop - galerija z izhodom na mariborski strani pa je škatlaste oblike. Pri tem seveda gre tudi za različno tehnologijo gradnje.

Predor in galerija sta gradbeno sicer dva ločena objekta, ob tem, da sta funkcionalno združena v en objekt glede strojnih, elektro in drugih inštalacij, piše v znanstvenem prispevku Jakob Likar iz Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.

Predor gradili 18 mesecev

Gradnjo predora Cenkova, čigar pogodbena vrednost je bila 15,5 milijona evrov, so delavci izvedli v 18 mesecih in jo zaključili do predvidenega roka v začetku leta 2008.

Odsek avtoceste med Spodnjo Senarsko in Cogetinci je bil predan prometu konec oktobra 2008. 

Konec oktobra 2008 odprta celotna avtocesta

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je sicer 30. oktobra 2008 predala prometu še preostali del pomurske avtoceste, dobrih 26 kilometrov dolg odsek med Lenartom oziroma Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo.

Prometu so bili predani trije avtocestni odseki: Lenart - Spodnja Senarska v dolžini pet kilometrov, Spodnja Senarska – Cogetinci, dolžine 9,5 kilometra in Cogetinci - Vučja vas v dolžini 11,6 kilometra.  

S tem je bila za promet odprta celotna, nekaj več kot 80 kilometrov dolga štiripasovna avtocesta med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko, katere sestavni del je tudi 2,8 kilometra dolg odcep hitre ceste do mejnega prehoda Dolga vas. 

Komentarji (1)

janko špehsvinjski (ni preverjeno)

takšen kurčev dvocevni predor bi Kitajci zgradili v 9 mesecih
za polovično ceno

Starejše novice