Mednarodni dan urgentne medicine, ki ga vsako leto obeležujemo 27. maja, letos poteka pod sloganom: Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje!
Podnebne spremembe so trenutno največja grožnja zdravju človeštva, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija: »Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi na različne načine, vključno s povečanjem števila smrti in bolezni, ki so posledica vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, motnjami v prehranskih sistemih, porastom bolezni, ki se prenašajo s hrano, vodo in žuželkami, ter težavami z duševnim zdravjem.
Pred urgentnim centrom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so pristojni poleg tega spregovorili tudi o nasilju, s katerim so vse pogosteje soočeni pri svojem delu in o nujnosti vzpostavitve sistema oskrbe paliativnih bolnikov.
Hkrati pa so nam odprli tudi vrata v svoj vsakdan.
Kljub nesebični pomoči so pogosto tarče nasilja
Zdravniki, reševalci, medicinske sestre in drugo osebje – ekipa urgentne medicine je vedno pripravljena, 24 ur na dan, vse dni v letu.
»Delo je za naše medicinske sestre zelo stresno in naporno. Pravim, da so tako kot švicarski nož, ker morajo zaradi narave pacientov, ki prihajajo, poznati skoraj vse vidike dela,« je povedal Jernej Mori, strokovni vodja zdravstvene nege v Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Delo je dinamično in stresno, veliko je nepredvidljivih situacij, ki zahtevajo hitre in natančne odločitve. Prepogosto se soočajo tudi z nasiljem s strani pacientov.
»Na urgencah se redno srečujemo z različnimi oblikami nasilja – od verbalnih do tistih povsem fizičnih. Zdi se nam, da je v zadnjih letih tega vedno več,« je dejal Andrej Hohnec, namestnik predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Paliativnih bolnikov je vse več
Ob dnevu urgentne medicine so pristojni znova pozvali državljane, naj oddajo podpis podpore k predlagani spremembi zakonodaje, ki bi zdravstvene delavce obravnavala kot uradne osebe, nasilneži pa bi bili lahko strožje sankcionirani.
Poleg nasilja pa se v urgentnih centrih soočajo še s pomanjkanjem kadra, specializantov in bolnišničnih postelj, vse težje pa poskrbijo tudi za oslabele paliativne bolnike.
»Vse več je soobolevnih, krhkih bolnikov, katerih obravnava je bolj zapletena in tudi zahtevajo velikokrat hospitalizacijo,« je opozoril predstojnik Urgentnega centra v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Gregor Prosen.
Zato ne razumejo vlade Roberta Goloba, zakaj pred ureditvijo paliative, ki bi olajšala trpljenje na tisoče bolnikom, dajejo prednost evtanaziji.
»Imamo referendum o vprašanjih, ki so številčno absolutno minorni, v primerjavi z vsakodnevnimi težavami, predvsem pa trpljenju pacientov.
V vseh svojih 20 letih še nisem srečal pacienta, ki bi mi pri polni zavesti, brez kakršnih koli drugih faktorjev pri odločanju, konsistentno znal izraziti, da želi umreti,« je dodal Prosen.
Služba, ki zahteva predanost
Kljub stresu delavci v urgentnih centrih čutijo veliko zadovoljstvo, ko pomagajo tistim na meji med življenjem in smrtjo.
Tako se enega izmed zadnjih nočnih dežurstev spominja strokovni vodja zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
»Zjutraj, okoli 6. ure, so me sodelavci obvestili, da se je pred našim urgentnim centrom začela reanimacija gospoda, ki ga je gospa pripeljala s svojim vozilom, ker je težko dihal. Stekli smo ven, gospoda oživljali, uspešno oživeli in gospod je brez težav po kakšnem tednu, desetih dneh šel domov,« je razložil Hohnec.
Ob dnevu urgentne medicine bi se zato še posebej morali zahvaliti vsem, ki vsakodnevno delajo v tako izjemno zahtevnih pogojih, brez njihove neomajne predanosti bi se marsikatero življenje končalo prezgodaj.
Starejše novice
