Ljubitelji kostanja so zopet prišli na svoj račun, kljub temu da se je komaj začel oktober, čas, ko je sezona kostanja v polnem razmahu, ponekod lahko že najdejo slastno jesensko dobroto.
Na družbenih omrežjih tako že dežujejo fotografije košar, polnih kostanja.
Gremo po kostanj, toda kam?
Plodovi kostanja dozorijo oktobra v ježicah, te se običajno odprejo na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla, lahko pa odpadejo ježice s kostanji. Kostanji so zreli, ko so povsem rjave barve.
Ob razmahu sezone gozdnih dobrin naletimo na večno vprašanje, kam po kostanj. Ob tem se pojavijo se razna ugibanja, katere lokacije se najbolj obrestujejo ...
Treba je imeti v mislih, da kostanj raste skoraj po vsej Sloveniji, vse do 800 metrov visoko, pogostejši pa je predvsem na kislih tleh.
Kostanjevim drevesom prav tako ugaja toplota, zato se odpravite na sončna pobočja.
Kostanjeva drevesa se nahajajo tako v gozdu, kot tudi na gozdnem robu, lahko pa celo tudi na travniku na prostem.
Dnevno iz gozda največ dva kilograma
Tudi v gozdu veljajo nekatera pravila, gozdni bonton ni le zaželen, ampak zakonsko določen.
Pravilnik o varstvu gozdov, ki je trenutno v uporabi, določa, da imajo tudi rekreativni nabiralci pravico do gozdnega ploda, zelnatih rastlin in gob.
Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere na dan največ dva kilograma kostanja.
Če količino presežete in vas pri tem ujame inšpektor, vas lahko doleti globa od 200 do 400 evrov.
Lastnik gozda naključnemu obiskovalcu gozda ne sme prepovedati nabiranja gozdnih plodov na svoji parceli, dokler gre za nabiranje, namenjeno lastni uporabi, oziroma dokler teža nabranih plodov ne preseže dveh kilogramov.
Lastnik gozda pa lahko na svoji parceli nabere tudi več kot dva kilograma kostanjev.
Vendar, pozor, pri nabiranju je prepovedana uporaba pripomočkov, ki povzročajo poškodbe v gozdu!
Lastnik lahko prepreči nabiranje kostanja s prepovedjo
Nabiranje kostanja lahko lastnik drugim osebam prepreči le, če se odloči, da bo gozdne plodove, nabrane na svoji zemlji, prodajal.
Pri tem mora na občini za to vložiti vlogo za prepoved nabiranja plodov na svoji parceli in ustrezno popisati vrsto plodov.
Del posesti, opredeljene za izključno rabo lastnika in prepovedane za občo javnost, mora nato na lastne stroške tudi označiti, ali s trakom ali pa z napisom.
Če tega ne stori v določenem roku, je lahko oglobljen za 400 evrov.
Starejše novice
