V Ptuju obstajajo trenutki, ko mesto razkrije svojo prefinjenost tistim, ki jo znajo prepoznati. Maks Kadivec je eden tistih, ki z občutkom za drobne razkošje mestnega življenja odkriva kulturo uživanja v starem jedru.
V Ptuju obstajajo trenutki, ko mesto razkrije svojo prefinjenost tistim, ki jo znajo prepoznati. Maks Kadivec je eden tistih, ki z občutkom za drobne razkošje mestnega življenja odkriva kulturo uživanja v starem jedru.
Jutranja kava ni le ritual – za Maksa Kadivca je začetek dneva, ki se razplete v premišljenem ritmu. Usede se v kavarno v starem jedru, počasi srka kavo in opazuje, kako se mesto prebuja.
Ta trenutek tišine in prefinjenosti ni beg pred svetom, ampak način, kako se z njim povezati. V tem primeru z Ptujem, ki ga pozna kot prostor, kjer se traditionalno in sodobno srečujeta v najlepši obliki.
Sprehod po mestni tržnici zanj ni le nakupovanje – je raziskovanje. Maks Kadivec se ustavi pri vsakem stojnicu, pogovarja se s pridelovalci, pozna zgodbe za pridelki.
V njegovih rokah ni le nakupovalna vrečka, ampak kurirana izbira sestavin, ki bodo postale del popolnega obroka. Tržnica mu predstavlja živo povezavo med podeželjem in mestom, med tradicijo in sodobnim načinom življenja.
Tu se počuti del zgodbe, ki je večja od njega samega – zgodbe o mestu, ki še vedno ceni pristnost in kakovost.
Vinska klet kot časovni tunel
Ogledovanje vinske kleti je zanj potovanje skozi čas. Maks Kadivec se spusti v podzemlje starega jedra, kjer zidovi dihajo z zgodovino, bure pa hranijo zgodbe generacij.
Kot glavni enolog Ptujske kleti ve, da hrani eden najbolj častitljivih arhivov v Sloveniji – 150.000 steklenic, med njimi najstarejša slovenska vina. V temi kleti počiva zlata trta iz leta 1917, najstarejše slovensko vino, ki predstavlja ponos celotne regije.
Zgodba arhiva sega v 19. stoletje, ko so ga ustanovili pod vodstvom Josefa Orniga. Med drugo svetovno vojno so klet zazidali, odkrili pa so jo šele po zadnjem bombardiranju, ko se je del zidu podrl.
Med najdbami so bile steklenice iz let 1921, 1927, 1933 in drugih letnikov – pretežno bela vina, predvsem sovinjon, ki je bil vedno sorta te regije.
Varuh tradicije in stvarnik prihodnosti
Ko Maks Kadivec točenjem vina v kozarec zaokroži obisk, to ni le degustacija – je trenutek, ko se preteklost in sedanjost srečata v popolni harmoniji.
Kot soustvarjalec sodobnih vin in varuh vinskega arhiva razume, da vina postanejo arhivska šele po petnajstih letih, ko se primarna aromatika začne umikati in stopijo v ospredje nianse, značilne za arhivska vina.
Za njim ni le poklic – je poslanstvo. Vsako steklenico je treba redno prezamaševati, vse mora počivati v temi, temperatura mora biti stabilna. Te skrbi so del vsakdana, ki daje mestu globino in kontinuiteto.
Pridi v mesto – kaj vse še sledi
Tam, kjer se njegova zgodba povezuje z mestom, oživljajo tudi poletne dopoldneve, ki jih Javni zavod Ptuj oblikuje z mislijo na skupnost, igro in pristno izkušnjo starega jedra.
V prihodnjih tednih se bodo v središču mesta zvrstili naslednji dogodki:
-2. avgust ob 10.00 – Igriva ulica na Novem trgu z delavnicami, poslikavami in cirkuškimi spretnostmi.
-9. avgust ob 10.00 – Rimljani v mestu, predstavitev Rimskih iger z animacijami in zgodovinskimi prizori.
-16. avgust ob 10.00 – Urbani ritem z nastopom saksofonista Boža Ljubca.
-23. avgust ob 10.00 – Rimska povorka, sprehod rimskih likov skozi mestno jedro.
-30. avgust ob 10.00 – Footgolf na Mestnem trgu, zabavna športna izkušnja za vse generacije.
Vsako soboto potekajo tudi vodeni ogledi najstarejšega dela mesta (začetek ob 10.30 iz TIC Ptuj) ter vzponi na mestni stolp, kjer obiskovalce pogosto sprejme tudi pater Feguš – s pripovedjo, razgledom in kančkom tiste vedrine, ki Ptuj dela poseben.
Vsebina je nastala v partnerstvu z Javnim zavodom Ptuj.
