Med tem, ko se v Avstriji in na Hrvaškem množično postavljajo vetrne elektrarne, se glede izgradnje teh v Sloveniji pojavljajo številne težave.
Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt 56 vetrnic na Pohorju, je znova poudarila, da so dobro preučili možne vplive vetrnic na okolje. Okoliški prebivalci, civilna iniciativa ter zavod za varstvo narave pa vztrajajo, da vetrnice na tem območju niso ustrezne.
Ali obstaja možnost, da bo projekt ustavljen?
Projekt 56 vetrnic na Pohorju tik pred izdajo gradbenega dovoljenja
Iz Energije na veter so včeraj sporočili, da so po petih letih priprav tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 56 vetrnic na treh lokacij Pohorja.
»Zdaj smo v fazi, ko smo pridobili že določena mnenja mnenjodajalcev, določena še čakamo in z nekaterimi se je potrebno še usklajevati in nato sledi odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja,« je pojasnila Jana Habjan, organizacijski vodja projekta Energija na veter.
Investitorji poudarjajo, da so se projekta lotili skrbno in s pomočjo več kot 50 strokovnjakov, tudi z okoljevarstveniki in zaščitniki ptic, pri čemer so vsi deležniki ugotovili, da vetrna elektrarna ne bo povzročala čezmernih obremenitev okolja.
»Izdelani sta dve presoji vpliva na okolje in v obeh je zaključek sledeč, da umeščanje vetrnic na Pohorju nima vpliva na okolje,« je še dodala.
Domačini izgradnji še vedno močno nasprotujejo: »Vetrnica tukaj ne sme stati«
Kljub temu pa na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave menijo, da gre za neprimeren poseg v prostor, ki bo vplival tako na gozdove kot tudi na okoliške prebivalce in živali.
»Številne živali na primer, tako kot tudi ljudi, hrup in ti tresljaji zelo zelo motijo, tako zelo, da neko območje okoli vetrnice popolnoma nehajo uporabljati, postane neprimerno kot življenjski prostor, se pravi, s tem uničimo njihov življenjski prostor,« je izpostavila Simona Kaligarič, Zavod za varstvo narave - Območna enota Maribor.
S tem se strinjajo tudi vaščani Kalš, kjer naj bi eno izmed vetrnic postavili le 150 metrov vstran od hiše.
»Vas Kalše je mirno okolje, tukaj se ne sliši drugo kot ptičje petje in vetrnica tukaj ne sme stati, ker če bi, bi res bila zelo moteča, saj smo res navajeni samo narave,« je dejala ena izmed vaščank.
Da gre za neustrezen poseg v prostor, menijo tudi v okoliških občinah
Pomisleke glede izgradnje vetrnic so že izrazili tudi v okoliških občinah, kjer opozarjajo, da gre v primeru Pohorja za območja, od kod prihaja pitna voda in kjer se že dalj časa razvija zeleni in sonaravni turizem.
»To gre ne nazadnje za posege v področje Pohorja, ne nazadnje je Pohorje tudi vodni rezervoar za občino Slovenska Bistrica, tam so tudi območja Natura 2000,« je izpostavil Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica.
»Mi smo dolga leta, desetletja izgrajevali naš turizem in se bojimo, da bi s temi mega posegi območje preveč razvrednotili, da ne bi bilo zanimivo za nikogar več, niti za turiste«, je dejal Boris Podvršnik, župan občine Zreče.
Vetrne elektrarne so dobrodošle, a je potrebno območja izgradnje ustrezno preučiti
V Sloveniji sicer trenutno delujeta le dve vetrni elektrarni, medtem ko jih je na Hrvaškem 364, v Avstriji pa kar 1374. Vetrne elektrarne bi torej bile tudi pri nas dobrodošle, a morda v manjši meri ali ne na tem območju, še izpostavljajo naravovarstveniki.
»Korektno ugotoviti, ali je neka zadeva spremenljiva ali ne, z vseh vidikov, ne samo z vidika narave, ampak tudi z vidika prebivalstva, z vidika varovanja voda in okolja nasploh,« je še poudarila Kaligarič.
Investitorji pa ob tem dodajajo, da so pripravljeni prisluhniti in se prilagoditi okoliškim prebivalcem, da se bo našla rešitev v čim lepši različici za vse. Če bo to potrebno, se bo izgradilo tudi manjše število vetrnic.
