Postavljanje več kot petdesetih vetrnih elektrarn na Pohorju buri duhove okoliških prebivalcev, oblikovala se je tudi civilna iniciativa, ki je proti tovrstni gradnji.
Kot smo poročali, je na Pohorju načrtovana postavitev 56 vetrnih elektrarn. Projekt je trenutno v fazi izdaje gradbenih dovoljenj po integralnem postopku, v projektnem podjetju Energija na veter pa pričakujejo, da bodo potrebno dokumentacijo za naložbo prejeli kmalu.
Načrti za postavljanje več kot petdesetih vetrnih elektrarn na Pohorju pa med tem že burijo duhove okoliških prebivalcev. Pred kratkim se je oblikovala tudi civilna iniciativa, ki je proti tovrstni gradnji, kar so jasno izrazili tudi s protestnim shodom.
Okoliški prebivalci gradnji vetrnic močno nasprotujejo
Težava naj bi bila predvsem v tem, da so vetrnice načrtovane preblizu vasi. Ena od vetrnic je načrtovana v vasi Kalše nad Slovensko Bistrico in bi bila oddaljena le 160 metrov stran od najbližje hiše.
Krajani temu nasprotujejo iz več razlogov, glavni je ta, da bi tovrstna gradnja preveč vplivala na njihov vsakdan.
»Vsi krajani Kalš smo proti in jaz sem v bistvu predstavnica krajanov Kalš, ki se borimo proti vetrni že pet let. Zato smo dali že vse podpise, zato smo zbrali iz vseh ministrstev, tako za okolje in prostor, ministrstvo za kmetijstvo in povsod smo dobili negativno,« je izpostavila Tatjana Frešer, predsednica vaške skupnosti Kalše.
Bistriški župan Ivan Žagar pa je ob tem poudaril, da občina zahteva, da se postopek vodi v skladu z zakonom, torej s sprejetjem državnega prostorskega načrta.
»V okviru tega postopka je potem možnost, da vsi, ki so stranke v postopku, torej od vseh okoliških prebivalcev do vseh, ki pač imajo strokovna stališča, na tak projekt dajo svoje mnenje oziroma soglasje,« je dejal.
Izpostavljajo predvsem, da so izkoristki teh elektrarn zelo nizki
V Slovenski Bistrici se je osnovala civilna iniciativa lokalnega planinskega društva, ki opozarja, da stroka poudarja, da so izkoristki teh elektrarn zelo nizki (do 20 odstotkov), investicija je pa v primerjavi s sončnimi paneli 1,7-krat dražja.
V Rušah sicer vetrnic ni načrtovanih, te bodo stale tik ob občinski meji, je pa v njihovi občini načrtovan kablovod.
»Ampak do sklenitve te služnostne pogodbe danes ni prišlo, namreč je bilo še kar precej nekih omejitev, pogojev in z investitorjem še do sedaj nismo našli skupnega jezika glede te pogodbe. Tako da pogodba ni sklenjena,« je pojasnila Katja Markač Hrovatin, direktorica občinske uprave Ruše.
Proti vetrni energiji tudi mimoidoči, bližnji kmetje in turistični sektor
Gradnja vetrnic je med tem že načrtovana tudi v občini Zreče. Tamkajšnji župan Boris Podvršnik zaradi časovne stiske pred kamere ni uspel, je pa v telefonskem pogovoru povedal, da so lokalna skupnost, bližnji kmetje in turistični sektor proti tovrstni gradnji, zato je s tem tudi občina proti.
Tudi ljudje na ulicah so povedali svoja mnenja:
»Ja, mene ne bi motilo, ker se tukaj. Kaj pa bi tisti, ki so gor, tisti, ki so proti. Tega pa ne vem,« je povedal eden izmed mimoidočih.
»Eni so 'apriori' proti, proti vsemu ne. Eni pa majo tudi svoje neke razloge, verjetno,« je dejal drugi.
»Meni se zdi, da niti ni ne vem kakšnega vetra, če je to dovolj vetra. To sploh ne vem, kdo o tem sploh odloča,« je dodal tretji mimoidoči.
Kaj pravi investitor?
Investitor 56 elektrarn - podjetje Energija na veter - pričakuje, da bodo potrebno dokumentacijo za naložbo prejeli kmalu.
Ob tem zavračajo pomisleke civilne pobude in sporočajo, da imajo s čebelarskim društvom sklenjeno pismo o nameri postavitve čebelnjakov in na območje elektrarn nameravajo postaviti polnilnice za e-kolesa.
Po podatkih investitorja sicer ena tovrstna vetrna elektrarna z nazivno močjo 3,5 megavata zagotavlja električno energijo za 2000 gospodinjstev. S 56 se lahko tako zagotovi proizvodnja za 110.000 gospodinjstev, navajajo. Leta 2022 je v Avstriji delovalo 1374 vetrnic, na Hrvaškem 364, v Sloveniji pa zgolj dve.
»Gre za poseg v prostor, ne nazadnje za poseg v področje Pohorja«
Župan Slovenske Bistrice je dodal še, da »gre za poseg v prostor, ne nazadnje gre za poseg v področje Pohorja, Pohorje je tudi vodni rezervoar za občino Slovenska Bistrica. Tam so tudi območje Natura 2000, res pa je, da po drugi strani pa bomo v Sloveniji morali rešiti vprašanje oskrbe z energijo.«
Frešerjeva pa vztraja pri tem, da se ne bo gradilo: »V Kalšah ne more in ne sme nikoli in nikdar stati vetrna elektrarna velikost 126 metrov, kajti nikjer na svetu, tako blizu, 150 metrov do prve hiše tako velika vetrna elektrarna ne stoji in tudi tukaj ne bo stala,« je še dodala.
Kljub nasprotovanju lokalnih prebivalcev investitor sporoča, da so v fazi postopka izdaje gradbenih dovoljenj.
