Prva tovrstna sodba v Sloveniji: Država bo kmetu z okolice Ptuja plačala več tisočakov zaradi škode, ki so jo povzročile vrane

V začetku novembra ga je pred ptujskim sodiščem zastopal odvetnik Jože Korpič z Goričkega, ki se pogosto bori na strani kmetovalcev. 

Sodišče je presodilo, da kmetu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in drugimi odganjali ptic, saj ni razpolagal s podatki, da je na območju, kjer kmetuje, v zadnjih treh letih prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. Sodba je prva te vrste in bi lahko postala precedenčna.

Da so se na sodbo prvostopenjskega sodišča na Ptuju že pritožili, so nam na Ministrstvu za naravne vire in prostor danes tudi potrdili. 

»Ministrstvo se je že pritožilo na sodbo prvostopenjskega sodišča na Ptuju, saj le ta temelji na napačno razumljeni zakonodaji in na napačno ugotovljenem dejanskem stanju,« so zapisali.

Vrane, inteligentne in iznajdljive ptice, povzročajo vse več težav, tako na podeželju kot v mestih. Kmet s Ptujskega polja je tako lani utrpel skoraj popolno škodo na koruzi.

»Škoda je nastala na približno petih hektarjih, ko so črne vrane koruzo, visoko le nekaj centimetrov, izruvale in na celotni površini povzročile skoraj 99-odstotno škodo,« je pojasnil Korpič.

Poljske vrane so pri nas zaščitena vrsta, zato zakonodaja določa, kako se jih lahko odvrača. Ker pa so izjemno pametne, pogosto prelisičijo tudi strašila.

»Številne raziskave so pokazale, da so odrasle vrane po inteligenci na ravni štiri do petletnega otroka. Znajo reševati enostavne probleme, uporabljati osnovna orodja in delovati skupinsko, kar je zanje zelo značilno,« pa je o značilnosti vran povedal ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tilen Basle.

Siva vrana v pristojnosti enega ministrstva, poljska vrana pa drugega

Kmet, ki je škodni dogodek prijavil kmetijskemu ministrstvu, za naš medij ni želel dati izjave. Pooblaščen cenilec je škodo ocenil na okoli 6000 evrov. Kljub temu je ministrstvo zavrnilo izplačilo odškodnine, saj se je sklicevalo na Pravilnik o varovanju premoženja iz leta 2005.

»Pravilnik v drugem členu določa, da gre za objektivno pričakovani dogodek, če je znano, da je v življenjskem prostoru premoženje, ki je enako življenjskemu okolju varovane vrste živali, in je v zadnjih treh letih prišlo do najmanj dveh škodnih primerov,« je pojasnil Korpič.

Po njegovih besedah kmet ni mogel vedeti, da bodo vrane povzročile škodo, saj na njegovem območju v zadnjih letih niso zabeležili tovrstnih primerov. »Gre za nedorečen pravilnik, ki ga ni mogoče spremljati, saj ni uradne evidence o škodnih dogodkih po območjih,« je še dejal.

Dodaten zaplet pa predstavlja tudi razdelitev pristojnosti med ministrstvi. Medtem ko je siva vrana v pristojnosti kmetijskega ministrstva, je poljska vrana kot zaščitena vrsta, pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor. 

To ministrstvo je tudi izdalo omenjeni pravilnik. Povprašali smo jih tudi, ali nameravajo kaj spreminjati ta, skoraj 20 let star pravilnik in v kakšno smer?

»Ministrstvo spremlja izvajanje pravilnika ter zbira nova dejstva in spoznanja na področju varovanja premoženja in ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Pri tem sodeluje tako s strokovnjaki kot tudi z vsemi deležniki na tem področju,« so odgovorili z ministrstva.

Kmetov naravni prijatelj ali sovražnik?

Kljub temu da vrane povzročajo škodo, ornitologi poudarjajo njihov pozitivni vpliv na okolje in ekosistem.

»Vrane se prehranjujejo tudi z žuželkami, ličinkami in nevretenčarji, ki na njivskih površinah povzročajo škodo, zato so naravni zaveznik kmeta,« je pojasnil Basle.

Kmetje pa se zaradi eksistenčne ogroženosti težko sprijaznijo s takšnimi argumenti. Sodba ptujskega sodišča, ki še ni pravnomočna, bo epilog doživela predvidoma spomladi prihodnje leto.