V začetku avgusta so iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož sporočili, da je pot pod grajskim obzidjem zaprta, saj se je vsul plaz. To pa sicer ni prvi letošnji plaz na grajskem griču. Maja, ko se je Slovenija borila z obilnim deževjem in kasneje s plazovi, se je zemlja zasipala tudi na griču.
Med majskim obilnim deževjem je bilo sicer na Ptujskem poškodovanih približno trideset objektov zasebne in javne infrastrukture, deroča voda je poškodovala tudi ceste in brežine.
Pri problematiki grajskega griča je treba sicer poudariti, da je lastnica zemljišča država, zato je slednja odgovorna za pripravo dolgoročnega načrta sanacije.
Takrat, letos maja, so na ministrstvu za kulturno za Ptujinfo pojasnili, da se bodo odprte površine na grajskem hribu urejale v skladu za načrtom krajinske ureditve, ki je v zaključni fazi.
V kateri fazi je sanacija zdaj?
Matevž Čelik, državni sekretar ministrstva za kulturo, je 8. septembra na svojem Facebook profilu delil, da bodo še pred jesenjo sanirali plaz. Takrat je zapisal, da so že pridobili strokovno mnenje in oceno.
Zdaj so na ministrstvu za kulturo, kateri so pristojni za sanacijo, za Ptujinfo pojasnili, da je bil do zdaj izdelan geodetski posnetek območja in obeh usadov ter izdelano geološko - geotehnično poročilo za oba usada.
Zaenkrat so že začeli postopek izbire izvajalca za izvedbo del. Na osnovi konkurenčnega dialoga bodo v prihodnjih dneh izvedli naročilo.
Kako bo plaz saniran?
In kaj točno bodo dela zajemala? Na ministrstvu so pojasnili, da morajo oba usada sanirati po točnem postopku. Najprej bodo odstranili plazino, sledi pregled temeljnih tal, nato izvedba sanacijskih ukrepov.
Pomeni, da bodo pod južnim zidom stabilizirali s protierozijsko mrežo in geotehničnimi paličnimi sidri, usad nad vhodom v zaklonišče pa bodo sanirali z armirano brežino.
Na koncu bodo izvedli še protierozijsko zaščito z izvedbo ozelenitve površine.
Kaj bo zasajeno?
Dokument krajinske ureditve je že izdelan, tam pa je navedeno, da bodo za zasaditev južnega pobočja izbrali rastline z nizko grmovno razrastjo. Rastline morajo imeti močan in gost koreninski sistem, tudi globok sistem. Zaželeno je, da korenine segajo do 1,5 metra v globino.
Želijo tudi, da vsaj nekatere od rastlin lahko opravljajo fiksiranje dušika, kot na primer metuljnice, s tem pa naravno izboljšujejo tla in rastišče tudi za druge rastline. V splošnem morajo biti zasajene rastline odporne na sušo.
Čas zasaditve pa je sicer odvisen od sanacijskih del, vrste zasaditve in vremena, še dodajajo na ministrstvu.
