Epidemija novega koronavirusa in posledična uvedba šolanja na daljavo je hitre spremembe zahtevala tudi pri učiteljih, ki so se v tem času morali z danes na jutri prilagoditi novemu delu in hkrati iskati načine za nemoteno nadaljevanje šolskega procesa.
Jasno se je pokazalo, da šola ni za vse enaka, ker dostopa do interneta v nekaterih predelih Slovenije enostavno ni, drugod so povezave toliko slabe, da nemotenega pouka na daljavo enostavno ne omogočajo.
Učiteljica nemščine na Osnovni šoli Fokovci Monika Dobrijevič je le ena od mnogih učiteljev, ki je že v prvem 'lockdownu' zavihali rokave in se skupaj z ostalimi kolegi spopadli s težavami, ki pa jih v samo poučevanje ni prinesel zgolj koronavirus.
»Veliko smo se naučili pri prvem zaprtju. Vse, kar se je obneslo, smo obdržali, slabe stvari pa smo odpravili ali izboljšali,« pravi učiteljica, ki na Osnovni šoli Fokovci poučuje že 21 let.
Pouk na daljavo iz prazne šole
Učiteljica, ki je v tolikšnem obdobju dela z osnovnošolci doživela že marsikaj, se je kmalu po uvedbi pouka na daljavo odločila za poučevanje na daljavo s fizično prisotnostjo v šoli. Ob dveh na daljavo šolajočih se hčerah je dodatne napore povzročala še slaba internetna povezava, ki kvalitetnega izvajanja pouka ni dopuščala. Odločitve za poučevanje na daljavo v prazni učilnici ni obžalovala.
»Prednost tega, da smo v šoli je, če se kje pojavijo težave, lahko drug drugemu svetujemo, pokažemo in iščemo rešitve,« pravi. V prostorih šole so na podoben način delale tudi druge učiteljice in učitelji, ki so si bili pri reševanju doslej neznanih težav v podporo.
»Hladni« šolski hodniki, kot če bi v trenutku vsi nekam izginili
Za lažje spopadanje s težavami in čim boljše poučevanje preko spleta je bilo za učitelje res organiziranih veliko seminarjev. Največji težavi, kot pravi učiteljica iz Osnovne šole Fokovci, pa sta bili zagotovo internetna povezava in druge sistemske napake v spletni učilnici.
»Takrat moraš pač počakati, da se težava odpravi ali pa se znajdeš po svoje. Če se sedaj to zgodi, uporabimo drugo orodje za videokonference. Enostavno. Mogoče zjutraj ne gre, pa je v 45 minutah večinoma urejeno,« pripoveduje.
A ne more mimo dejstva, da je v teh časih na šoli prazno, »hladno«, kot če bi v trenutku vsi izginili. »Učilnice so puste, prazni so panoji, nikjer ni risbic, plakatov, raznih izdelkov, ki jih učenci izdelajo med poukom in jih nato razstavimo. Igrišča zunaj so prazna, nihče se ne igra, ni direndaja, vrveža. Kot da bi obstal ves svet,« opisuje.
Zato se v teh časih, ko so učenci prikrajšani za stike s sošolci in prijatelji, potrudi, da poskrbi za vsaj kanček družabnosti in sproščenosti z učenci na daljavo: »Ob določeni uri se dobimo, poklepetamo, pregledamo tekočo uro, predelamo učno snov, vprašam jih, ali imajo težave, ogromno se smejemo, vsak ima kaj za povedati, pokazati, na primer hišnega ljubljenčka, bratca ali sestrico.«
Heroji korone niso le učitelji, ampak tudi starši
Učiteljica Monika Dobrijevič je hkrati hvaležna za podporo vsem staršem, učiteljem in učencem, za kar se jim zahvaljuje.
»V tej zgodbi smo heroji vsi: učenci, učitelji in starši. Brez te naveze bi bil pouk na daljavo težko izvedljiv, še posebej v prvi triadi, ko otroci res potrebujejo podporo staršev,« še dodaja.
Kdo so ljudje, katerih dela so ostala neopažena?
Da pogumna in srčna dejanja, tista, ki stopajo iz povprečja, dobijo obraz, smo se odločili, da v uredništvih Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo in Sobotainfo najdemo heroje korone.
Za svoje delo v času epidemije koronavirusa ne bodo dobili medalje. Nihče jim ne bo postavil spomenika. Lahko pa jih najdemo, Sloveniji razkrijemo njihove zgodbe in se jim zahvalimo.
Hvala, heroji korone!
Starejše novice
