Ko boste naslednjič razmišljali ali nergali o tem, kako težko je dihati z zaščitno masko, pomislite na srednješolca Tima Baumkirherja, ki 13 ur dnevno preživi v skafandru in skrbi za okužene starostnike v domu upokojencev v Zidanem Mostu. Heroj korone.
»Na lastne oči sem videl, kaj koronavirus res povzroči«
V prvih dneh oktobra se je v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu pojavila prva okužba z novim koronavirusom, ko se je okužil eden izmed stanovalcev doma. Po nekaj dneh se je okužba tako razširila, da je bila okužena tretjina zaposlenih in okoli 60 stanovalcev.
Ker je srednješolec Tim v omenjenem domu že delal, in sicer poleti preko študentskega servisa, ga je kontaktiralo vodstvo doma in ga povprašalo, če je pripravljen delati s covid pozitivnimi bolniki.
»Ker sem vedel, kakšen je izpad kadra, poleg tega pa še niso vsi zaposleni primerni za delo s covid pacienti, sem jim rekel, da me lahko premestijo na covid enoto. Tukaj sem lahko na lastne oči videl, kaj koronavirus res povzroči in kako naporno je trenutno za zdravstvene delavce,« začenja svojo pripoved dijak Tim.
»O tem, da bi šel lulat, pa niti ne upaš pomisliti«
Timov pestri in naporni delovni dan se začne zjutraj ob 6.20, ko se skupaj z ostalimi obleče v plastične skafandre.
»Čez si damo dvojne rokavice, spodnje z lepilnim trakom zalepimo na skafander, da ne bi prišla okužba do nas. Prav tako si zalepimo zaščito za obutev. Nadenemo si FFP3 masko, ki nudi najvišjo zaščito pred okužbo in se pod njo res res težko diha. Čez glavo si poveznemo kapuco skafandra, ki ti sega vse do oči, čez pa damo še vizir,« razlaga Tim.
Nato pričnejo z jutranjo nego, kjer pa Tim razlaga, da jim vode že po prvi uri in pol teče v grlo, saj zaradi napornega oblačenja zamujajo z zajtrkom.
»Ob osmih hitimo z zajtrkom in hranjenjem ljudi. Ko si ob 9. uri od vsega skupaj že res utrujen, te čaka še veliko dela. Po hrbtu ti teče znoj, veš pa, da boš v tem vročem, preznojenem skafandru še vsaj dve uri. Noro te srbi oko, pa se ne moreš popraskati, ker imaš vse kontaminirano od virusa. Da sploh ne govorimo, da sline ne moreš več požirati, ampak ne greš pit, ker veš, da boš porabil vsaj deset minut, ki so zlata vredne, ker imaš še veliko dela, da se slečeš in nazaj oblečeš. O tem, da bi šel lulat, pa niti ne upaš pomisliti,« pravi Tim.
Zraven fizičnega napora prisotno tudi precej psihičnega
Tim in njegovi sodelavci imajo ob 12. uri prvo pavzo, ko po dolgih urah prvič slečejo skafander. Njihov odmor ne traja dolgo, saj se že čez 20 minut znova oblačijo v zaščitno opremo, saj je ob 13. uri na vrsti kosilo.
»Po takšnem vrstnem redu si sledijo še popoldanska malica, nega in večerja. Z večerno nego, ko stanovalce pospremimo spat, pa moramo končati do 19.20. Takrat se naša 13-urna izmena konča. Vsega skupaj imamo v trinajstih urah dve pavzi po 20 minut. Vse ostalo pa preživimo v skafandrih,« pravi Tim.
Srednješolec pri tem poudarja, da je zraven fizičnega napora prisotno tudi precej psihičnega. »Ne pozabi, da so v domu pretežno starostniki z že tako ali tako pridruženimi boleznimi, ki jih je tale virus precej prizadel. Težko je videti gospoda, ki je še prejšnji teden hodil naokoli, sedaj pa nepokreten leži v postelji, je v plenicah, priključen na monitor, diha s pomočjo kisika, teče pa mu že tretja plastenka infuzije. Dve sobi naprej pa gospa lovi zadnje dihljaje, preden umre,« razlaga mladi srednješolec.
Tim še dodaja, da imajo po trinajstih urah dela, ko se slečejo iz skafandra, »po obrazu vse zažeto od maske, ušesa te nenormalno bolijo, majico pa bi lahko skorajda ožel.«
Zaradi dela v domu se je sam precej osebnostno razvil
Tim delo v domu še vedno opravlja. »V prihodnje pa imam namen zaenkrat še ostati v domu. Ujeli smo se s kolektivom, prav tako pa mi odgovarja delo,« razloži dijak Šolskega centra Novo mesto.
Kot pravi sam, mu je takšno delo prineslo predvsem veliko praktičnih izkušenj in dodatnega znanja. »Videl sem veliko primerov, o katerih se v šoli učimo le teoretično. Dejansko sem moral prenesti teorijo v prakso in ob danih situacijah hitro in pravilno reagirati. Pridobil sem si tudi kar nekaj delovnih izkušenj, predvsem pa lahko ponosno rečem, da sem se precej osebnostno razvil,« dodaja Tim.
Heroj korone je vsak, ki spoštuje higienske standarde
Tim poudarja, da je vsakršna pomoč v domovih za starejše zaželena in potrebna. »Prostovoljec že veliko naredi, če se s starejšimi samo malo 'podruži', pogovori ali pa le koga odpelje na sprehod v park,« pravi.
In kaj si sam predstavlja pod pojmom 'heroj korone'? »Menim, da se lahko pod ta pojem podpiše prav vsak, ki je v večji meri upošteval vse higienske standarde in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vladne odloke. Prav tako tisti, ki jim je ob morebitni okužbi uspelo virus zamejiti in ga ne prenašati naprej na druge. Posebej pa bi pod tem pojmom izpostavil vse delavce, ki so v času 'lockdowna' morali ostati v službah, v stiku z ljudmi, da je naše življenje potekalo, kakor se je dalo normalno,« se za konec zahvaljuje Tim.
Kdo so ljudje, katerih dela so ostala neopažena?
Da pogumna in srčna dejanja, tista, ki stopajo iz povprečja, dobijo obraz, smo se odločili, da v uredništvih Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo in Sobotainfo najdemo heroje korone.
Za svoje delo v času epidemije koronavirusa ne bodo dobili medalje. Nihče jim ne bo postavil spomenika. Lahko pa jih najdemo, Sloveniji razkrijemo njihove zgodbe in se jim zahvalimo.
Hvala, heroji korone!
Svoje heroje korone lahko še vedno predlagate sami. Kdo je heroj korone v vaši ulici, vasi, mestu? Poznate koga, ki rad pomaga, žrtvuje svoj čas, se čemu odreče v dobro drugega, tvega življenje, morda podari nasmeh ...
Vse informacije tukaj.
Starejše novice
