Regijski park Pohorje je zavarovano območje, ki je priložnost za okrepljeno sodelovanje javnih služb z različnih področij z občinami in lokalnim prebivalstvom.
Namen je izboljšanje ravnotežja med varstvom narave in ekonomskim razvojem, povečanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za domačine in prebivalce na širšem območju parka.
S tem ko je vlada konec januarja sprejela Uredbo o Regijskem parku Pohorje in 25. aprila 2024 še zadnja od šestih občin sprejela Odlok o Regijskem parku Pohorje, je akt o zavarovanju tega območja začel veljati.
Zakon o ohranjanju narave namreč določa, da morajo akt potrditi vse soustanoviteljice.
Izredna naravna ohranjenost
Pred sprejemom akta o zavarovanju na vladi je Ministrstvo za naravne vire in prostor opravilo večletno zahtevno usklajevanje z različnimi deležniki v prostoru, pri čemer so aktivno sodelovale tudi občine.
Območje zavarovanja predstavlja ovršni del Pohorja v velikosti 52 kvadratnih kilometrov površine.
Za to območje je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Območje je z naravovarstvenega vidika izjemno pomembno.
Pet pomembnih ciljev
Najpomembnejši cilji zavarovanja območja Pohorja so:
- ohranitev naravnih vrednot,
- ohranitev posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000),
- ohranitev biotske raznovrstnosti,
- ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov in
- ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.
Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka?
Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu, pravijo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Upravljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost različnih deležnikov in za z naravo skladen razvoj, ob enem pa bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih in naravi naklonjenih projektih, omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.
»Ker želimo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uničevale potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali.
Ker se zavedamo, da so naravo na Pohorju s sonaravno rabo ohranili vestni kmetje in gozdarji, se v regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Gozd se bo, enako kot do sedaj, ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo.
Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z motornimi vozili izven dovoljenih cest in za to določenih območij,« še dodajajo na ministrstvu.
Dolgoletna prizadevanja za zavarovanje Pohorja
Prva prizadevanja za zavarovanje območij na Pohorju sicer segajo že več kot 100 let v preteklost, prvo območje je bilo zavarovano leta 1967 (50 hektarov gozdnega rezervata ob Lobnici), največ območij pa je bilo zavarovanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo z občinskimi odloki zavarovanih več gozdnih rezervatov in barjanskih površin.
Pobudo županov šestih občin za zavarovanje Pohorja so na ministrstvu prejeli leta 2017.
Ustanovitelji Regijskega parka Pohorje so Vlada Republike Slovenije ter občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica.
Starejše novice
