Eden izmed najhujših naravnih pojavov na Štajerskem so spomladanske pozebe, ki pridelovalcem odvzamejo velik del pridelka in povzročijo ogromno škode. Štajerski sadjarji so v lanski aprilski pozebi utrpeli tudi do 80-odstotno škodo pri pridelku, skupno pa je aprilska pozeba po Sloveniji povzročila za neverjetnih 47 milijonov evrov škode.
Tako je tudi drugod po svetu. Na avstrijskem štajerskem so denimo v pozebi leta 2016 pri pridelavi jabolk ostali pred 80 odstotkov pridelka, lansko leto pa 50 odstotkov. Tudi letos pa ob trenutni mili zimi obstaja velika bojazen pred novo pozebo. Nekatera drevesa namreč že brstijo.
»Zaradi razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in pri večini primerov nezadostne razpolage z vodnimi viri ter specifičnosti terena je na nekaterih območjih in pri nekaterih gojenih kulturah, predvsem vinogradih, z obstoječo tehnologijo praktično nemogoče zagotoviti dobro zaščito proti pozebi. Glede na temperature letošnje »zime«, se lahko že zdaj upravičeno bojimo spomladanske pozebe,« opozarja v Mariboru živeči agronom in inovator Blaž Germšek, ki v kmetijstvo uvaja sodobne tehnologije.
Avstrijci v boj proti pozebi z električnimi vetrnicami
Na avstrijskem Štajerskem pa so se odločili temu narediti konec. Na deželnem nivoju so namreč zagnali pilotni projekt testiranja 10-metrskih električnih vetrnic. Novico o tem je prvi povzel Germšek, ki je za Mariborinfo povedal, da taki sistemi v tujini dobro delujejo.
Gre za 10-metrske električne vetrnice, ki so sestavljene iz dveh 1 meter dolgih lopatic, ki se uporablja v kombinaciji z grelci. Ti so lahko priklopljeni na različne medije, kot so bencin, plin ali kurilno olje, je na svojem blogu zapisal Germšek.
»Te vetrnice dobro zaščitijo pridelke, če se temperature spustijo do največ – 3 stopinje Celzija. Vprašanje pa se pojavlja, kako bi tovrstni sistemi delovali pri nas. Upam, da bomo tovrstne vetrnice čimprej testirali tudi v naših agroklimatskih razmerah in ugotovili njihovo učinkovitost na naših primerih,« še dodaja Germšek.
Okrog 8.500 evrov za zaščito enega hektarja
Vetrnice na tak način na mikrolokaciji premešajo tople in hladne zračne tokove, s čimer naj bi preprečevali spomladansko potebo. Taki sistemi proti pozebi so že več let prisotni v sadjarsko zelo razviti Novi Zelandiji, Združenih državah Amerike in drugih razvitih državah.
Cena ene take vetrnice naj bi znašala okoli 60.000 evrov, ena pa naj bi zadostovala za preprečitev spomladanske pozebe na okoli 7 hektarji površine. To pomeni, da zaščita enega hektarja pridelka pomeni investicijo v višini okrog 8.500 evrov.
Štajerska deželna vlada pa se je zadeve lotila zelo resno. V naslednjih treh letih naj bi tako v tovrstno obrambo proti pozebi vložila 300.000 evrov, s čimer upajo, da bodo kmetom pomagali pri obvarovanju pridelkov pred pozebo.
Kako se proti pozebi borimo pri nas
Pri nas sicer poznamo nekaj drugih ukrepov, ki stanejo manj. Kot nam je razložil Blaž Germšek je pri nas najbolj preverjen sistem oroševanja, ki ob zadostnem vodnem viru zagotavlja dobro zaščito. V slovenskem prostoru se kmetje poslužujejo tudi zaščite s svečami in zaščite s plinskimi stacionarnimi oziroma premičnimi stroji.
Boj štajerskih pridelovalcev smo med spomladansko pozebo minulo leto spremljali tudi na Mariborinfo.
Starejše novice
