Spuhlja je v zadnjih letih doživela številne infrastrukturne izboljšave, od urejanja cest in komunalne infrastrukture do novih športnih površin in kolesarske povezave.
Na Ptujinfo nadaljujemo serijo pogovorov s predsedniki ptujskih četrtnih skupnosti, v katerih predstavljamo življenje v posameznih delih mesta, največje težave prebivalcev, izvedene investicije in načrte za prihodnost.
Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom Četrtne skupnosti Spuhlja Brankom Strelcem, ki ocenjuje, da se četrt dobro razvija, pri čemer kot eno njenih največjih prednosti izpostavlja povezanost prebivalcev.
»Smo četrt, kjer se ljudje med seboj poznamo, imamo aktivna društva in močan občutek za skupnost. Seveda imamo tako kot povsod tudi želje in potrebe, saj je vedno še kaj, kar bi bilo dobro urediti,« pravi Strelec.
V zadnjih letih številne investicije v infrastrukturo
Po besedah predsednika četrtne skupnosti se je v Spuhlji v zadnjih letih precej spremenilo, predvsem na področju prometne in komunalne infrastrukture.
Urejale so se ceste in javne poti, javna razsvetljava, kanalizacija ter vodovodno omrežje. Med manjšimi posegi Strelec omenja tudi asfaltiranje približno 50-metrskega odseka poti v Spuhlji.
Ena večjih pridobitev je regionalna kolesarska povezava Ptuj–Markovci–Gorišnica, katere del poteka tudi po območju četrtne skupnosti.
Po podatkih, ki jih je posredoval Strelec, je povezava dolga več kot štiri kilometre, vrednost investicije pa znaša skoraj 967.000 evrov. Gradbena dela so zaključena, potekajo pa še odkupi zemljišč.
Kolesarska povezava je pomembna predvsem z vidika prometne varnosti in možnosti vsakodnevnega kolesarjenja med Ptujem ter okoliškimi kraji.
Športni park dobil nove vsebine, urejala se je tudi večnamenska dvorana
Pomemben del vlaganj v Spuhlji je bil namenjen športnim in rekreacijskim površinam.
V Športnem parku Spuhlja so uredili oziroma dopolnili več površin za rekreacijo. Med pridobitvami Strelec navaja fitnes na prostem, dve viseči kegljišči, balinišče in shrambo za orodje. Urejalo se je tudi igrišče za odbojko na mivki.
Izboljšave so bile izvedene tudi pri večnamenski dvorani, kjer so uredili motorični park, prebarvali fasado in notranjost objekta ter sanirali streho po poškodbah zaradi toče.
Pri dvorani je nameščen tudi avtomatski zunanji defibrilator (AED), ki je pomembna pridobitev z vidika nujne medicinske pomoči.
Strelec med investicijami omenja še sončno elektrarno na objektu, ki jo navaja med načrtovanimi oziroma izvedenimi projekti.
Vlagali so tudi v gasilstvo
Med pomembnejšimi pridobitvami za kraj Strelec izpostavlja tudi vlaganja v Prostovoljno gasilsko društvo Spuhlja.
Društvo je pridobilo gasilsko vozilo GVC 16/25 in vozilo GVM-1, s čimer so se izboljšali pogoji za delo gasilcev in izvajanje njihovih nalog.
Prostovoljna društva imajo po njegovih besedah pomembno vlogo tudi pri povezovanju prebivalcev, saj prispevajo k družabnemu življenju in občutku pripadnosti skupnosti.
Preberite še:
Za območje Gajk skoraj 2,4 milijona evrov vlaganj
Med finančno obsežnejšimi posegi na območju četrtne skupnosti Strelec izpostavlja tudi vlaganja v območje Gajk, kjer so predvideni številni infrastrukturni in okoljski ukrepi.
»Gre za zelo obsežen sklop vlaganj, med drugim ureditev požarne varnosti, sanacijo asfaltnih površin in ostrešja kompostarne, ureditev vzhodne brežine odlagalnega polja, predčiščenje izcednih vod ter sanacijo hale,« navaja Strelec.
Pomemben del aktivnosti predstavljata tudi priprava na zapiranje odlagališča in nadaljnji 30-letni monitoring.
Skupna vrednost tega sklopa vlaganj po podatkih, ki jih je posredoval Strelec, znaša skoraj 2,4 milijona evrov.
Preberite še:
Krajani najpogosteje opozarjajo na ceste, pločnike in prometno varnost
Kljub številnim izboljšavam v Spuhlji ostajajo potrebe po nadaljnjem urejanju infrastrukture.
Strelec pojasnjuje, da se prebivalci na četrtno skupnost najpogosteje obračajo zaradi težav, ki neposredno vplivajo na njihov vsakdan. V ospredju so predvsem stanje cest, prometna varnost, pločniki, javna razsvetljava in urejenost okolja.
»Največ pobud ljudi je povezanih s čisto vsakdanjimi stvarmi, kot so ceste, prometna varnost, pločniki, javna razsvetljava in urejenost okolja. Prav zato se nam zdi tak način sodelovanja pomemben, saj ljudje, ki tukaj živimo, najbolje vemo, kje so težave in kaj je najbolj potrebno,« poudarja predsednik četrtne skupnosti.
Ob tem ocenjuje, da je pomembno, da imajo krajani možnost opozarjati na težave in sodelovati pri določanju prednostnih nalog.
Kako poteka sodelovanje z občino?
Sodelovanje z Mestno občino Ptuj Strelec ocenjuje kot dobro. Po njegovih besedah se prednostne naloge in investicije določajo v dogovoru s četrtno skupnostjo, kar omogoča, da se pri načrtovanju upoštevajo tudi potrebe prebivalcev.
»Predvsem pa je pomembno, da se nas pri načrtovanju investicij posluša in da se potrebe ter želje, ki jih zaznamo med krajani, z občino usklajujejo. Prioritete in investicije se določajo v dogovoru s četrtno skupnostjo, zato lahko tudi sami povemo, kaj ljudje v danem trenutku najbolj potrebujejo. Vseh stvari se seveda ne da urediti naenkrat, se pa po dogovorjenem vrstnem redu iz leta v leto premikajo,« pojasnjuje Strelec.
Kot primer vključevanja prebivalcev omenja tudi nekdanji participativni proračun, v okviru katerega so lahko krajani neposredno predlagali projekte za izboljšanje svojega okolja.
Preberite še:
Participativnega proračuna ni več, pobude pa še vedno prihajajo do občine
Po njegovih besedah predlogi krajanov do občine zdaj prihajajo predvsem prek četrtne skupnosti, njenega sveta in predsednika.
»Participativnega proračuna danes res ni več, to pa ne pomeni, da predlogi ljudi ne pridejo do občine. Do nje pridejo po drugih poteh, prek četrtne skupnosti, sveta četrtne skupnosti, predsednika in od krajanov. Ljudje povedo, kaj potrebujejo, mi njihove pobude prenesemo naprej, z občino pa se nato pogovorimo, kaj je najbolj potrebno in kaj je mogoče izvesti. Veliko teh predlogov se tudi dejansko uresniči,« pravi Strelec.
Takšen način sodelovanja želi ohraniti tudi v prihodnje, saj meni, da je postopno urejanje posameznih težav najboljša pot do dolgoročnega razvoja četrti.
Kakšno Spuhljo si želijo v prihodnje?
Strelec si želi, da bi Spuhlja tudi v prihodnjih letih ostala urejena, varna in povezana skupnost.
Pri tem poudarja predvsem nadaljnje izboljševanje infrastrukture, prometne varnosti in kakovosti bivanja, hkrati pa ohranjanje dobrih odnosov med prebivalci.
»Še naprej si želimo takšnega sodelovanja in postopnega urejanja naše četrti. Da bo Spuhlja še bolj urejena in varna, hkrati pa bo ostala prijetna četrt, v kateri se ljudje poznamo, družimo in dobro počutimo,« zaključuje predsednik Četrtne skupnosti Spuhlja.
