Peterica iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je danes spregovorila o zaostrovanju epidemiološke slike v drugi največji slovenski bolnišnici.
Z današnjim dnem se je ekipi zdravnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pridružila ekipa petih izvajalcev zdravstvene nege iz vojske, ki so s seboj prinesli tudi devet monitorjev. Te so po besedah direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Antona Crnjaca »krvavo potrebovali«.
Iz primarnega nivoja se je v delo vključilo še osem medicinskih sester, nekateri specialisti, tudi iz zasebnih ambulant. Tudi roke študentov so neprecenljive - vključenih je 84 študentov zdravstvene nege.
Vogrin: Samo včeraj in danes sprejeli 30 covidnih bolnikov
Nina Gorišek Miksić, predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je zaskrbljena zaradi velikega prirasta bolnikov s covidno pljučnico, ki so mu bili priča včeraj in danes.
»Smo sredi največjega razmaha epidemije in tega se mora zavedati vsak izmed nas,« je dejala in pozvala, naj se zaščitimo pred virusom, ki je izredno nalezljiv: »Varen ni nihče, ki se ne zaščiti. Ja, cepljenje ni 100-odstotna zaščita, pa vendar pomembno poveča zaščito pred hospitalizacijo in pred najtežjim potekom bolezni.«
Številke se bliskovito višajo, je opozoril tudi strokovni direktor mariborskega kliničnega centra Matjaž Vogrin. Hospitaliziranih je 175 covidnih pacientov, od tega jih je 42 na intenzivi: »Skoraj smo dosegli nivo drugega in tretjega vala.« Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku znaša 69,1 leto, na intenzivnem oddelku pa 65,9 let.
»Še več. Dinamika je veliko bolj dramatična. Samo danes in jutri smo sprejeli 30 covid bolnikov,« je nadaljeval Vogrin.
Predvideno število covid bolnikov za Univerzitetni klinični center Maribor je 130 na navadnem covid oddelku in 46 na intenzivni terapiji: »Tiste na akutni obravnavi smo že dosegli, tako da kljub temu doseženi kvota na republiškem nivoju, smo prisiljeni sprejemati in odpirati nove oddelke.«
Že včeraj so odprli nov akutni oddelek za covidne bolnike na drugi etaži klinike za ginekologijo, kjer je še prostora za dodatnih 30 pacientov, a prisiljeni bodo odpirati še dodatne enote.
Tudi na intenzivni negi blizu maksimalnih hospitalizacij
Vogrin opozarja, da niti en oddelek v bolnišnici več ne deluje normalno, razen onkologije in porodnišnice, pa tudi pediatrije: »Vsi ostali oddelki so okrnjeni, a ne na enak način.«
Intenzivna terapija za covid bolnike je trenutno razseljena na tri lokacije znotraj Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Za covid bolnike na navadnem oddelku in intenzivni terapiji skupno skrbi okoli sto zdravnikov, 236 medicinskih sester: »Enormne številke. Da je situacija še slabša, pa je v tem trenutno okoli 360 naših sodelavcev na bolniškem staležu, bodisi zaradi karantenskih odločb ali okužb s covidom, bodisi zaradi izgorelosti.«
Ventilatorji in respiratorji so po njegovih besedah še vedno na razpolago: »V tem trenutku še nismo v stiski, imamo dovolj vse opreme, saj smo se dobro pripravili. Naj pa opozorim, da ne vidimo vrha te epidemije. Če bo šlo tako naprej, se zelo bojimo, kaj bo.«
Prestavljanje operacij za teden ali dva onkološkim bolnikom?
»Situacija je kritična in bojimo se, kaj bodo prinesli naslednji dnevi,« še nadaljuje strokovni direktor kliničnega centra.
Pri tem dodaja, da že razmišljajo o začasnem zmanjšanju ali celo ukinitvi onkološki programov: »Če se bo število intenzivnih postelj še naprej večalo, bomo morali zagotoviti kader, ki ga lahko zagotovimo samo z rekrutacijo dodatnih anesteziologov, ki zdaj skrbijo za izvajanje onkoloških programov. Govorimo o operativi.«
»Izbirali bomo med tem, ali se bomo posvetili pacientu, ki bi lahko izgubil življenje zdaj, ali onkološkemu, kjer lahko za en teden ali dva prestavijo operacijo,« je jasen Vogrin. »Pred te dileme bomo postavljeni,« dodaja.
Te odločitve bodo morda morali sprejemati že zelo hitro, in sicer v primeru, če se bo število intenzivnih postelj na državnem nivoju večalo nad 300. Zdaj smo v Sloveniji na številki 236.
Bernhardt: »Z veseljem grem v službo med take kolege.«
Matej Bernhardt, namestnik vodje covid intenzivnega oddelka, je znova opozoril, da težava ni v opremi: Problem je glede osebja, saj delamo na četrtini standardov. Pred covidom je namreč za eno osebo na intenzivni enoti skrbela ena medicinska sestra, zdaj pa ena medicinska sestra skrbi za štiri bolnike na intenzivni enoti.
To pomeni, da je medicinska sestra štirikrat bolj obremenjena, bolnik ni prikrajšan: »Toda to ima neki plato, do neke mere zdržiš, potem pa ne več, zato razumem odhode na bolniške.«
Pripomnil pa je še, da na hodnikih kljub vsemu vlada optimizem: »Z veseljem grem v službo med take kolege.«
Vogrin pa je jasno in glasno dodal: »Počutimo se, kot da smo velika gasilska ekipa, ki je prišla gasit ogromen požar.« Pri tem pa je pripomnil: »Nehajte metati vžigalice, pomagajte vsi!«
Če ne bo šlo drugače, bodo prisiljeni poseči po pomoči specialistov iz drugih držav ali celo zdravljenju v tujini: »Manjka nam rok in glav, ki imajo znanje.«
Sestanke kriznega štaba imajo včasih tudi dva do trikrat dnevno, zaradi spreminjajočih se razmer.
Tudi priliv bolnikov v urgentni center je enormen, opozarja Vogrin, zato so že okrepili delovanje urgence: To je točka, ki ne sme pasti.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je sicer na nivoju celotne ustanove precepljenost 79-odstotna, zdravniki so precepljeni 92-odstotno, medicinske sestre so presegle 70 odstotkov. Tisti, ki so odsotni zaradi karanten in okužb, so večinoma necepljeni, je še dejal Vogrin.
Regenerona je dovolj
Vodja covid akutnega oddelka pa je v luči številnih debat na družbenih omrežjih še pojasnila, da renegenon ni zdravilo za zdravljenje covidne pljučnice, ampak preprečuje razvoj covidne pljučnice - tega zdravila je v Sloveniji še dovolj.
Čakajo pa tudi na zdravilo, ki bi bilo na voljo v okoli tablet in naj bi preprečevalo razvoj bolezni v težko obliko - še nekaj tednov je do takrat: »To je bitka s časom.«
Direktor UKC Maribor: »Situacija je res sila, sila resna«
Tudi direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je pripomnil, da se v zadnjih dneh soočajo z enormnim prilivom covidnih bolnikov: »Situacija je res sila, sila resna.«
»Zaposleni vlagajo ves čas in nečloveški napor za reševanje te krize,« je še poudaril direktor mariborskega kliničnega centra.
»Tisto, kar me osebno in moje sodelavce veseli, je, da kljub tem kriznim časom in kljub tem enormnim obremenitvam vlada optimizem. Ljudje se na delovnih mestih maksimalno angažirajo in se zavedajo svojega osnovnega poslanstva - to je zdraviti bolnike, ki so nam zaupani,« je dejal in se ob tem vsem iskreno zahvalil.
