Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v gospodinjstvih zaradi rabe vode v sanitarijah, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Na prebivalca 160 litrov komunalne odpadne vode
Dnevno v Sloveniji nastane približno 160 litrov komunalne odpadne vode na prebivalca, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2018. Ta voda bi bila brez postopkov čiščenja prekomerno breme za vodno okolje, tla ali podzemlje.
Med komunalno odpadno vodo sodijo tudi odpadne vode, ki so po sestavi in nastanku podobne vodi po uporabi v gospodinjstvu, kot so na primer odpadne vode iz industrije ter mešanice industrijske, padavinske in komunalne odpadne vode.
Komunalne čistilne naprave so namenjene obdelavi komunalne odpadne vode z namenom zmanjšanja njenega vpliva na okolje. Čiščenje odpadnih voda poteka na osnovi fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov.
Vodotoki v porečju Mure in Drave med najbolj onesnaženimi
Na podlagi parametra biokemijska potreba po kisiku ocenjujejo onesnaženost vodotokov z organskimi snovmi. Izmed 26 vzorčnih mest izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov se pet vzorčnih mest uvršča v zmerno ekološko stanje glede na parameter biokemijske potrebe po kisiku.
Vseh pet vzorčnih mest se nahaja na vodotokih v severovzhodni Sloveniji, v porečju Mure in Drave.
Znatno povišane vrednosti parametra biokemijske potrebe po kisiku so bile izmerjene na Boračevskem potoku, za komunalno čistilno napravo Radenci. Izmerjene vrednosti biokemijske potrebe po kisiku so se gibale med 13 in 140 mg O2/L, mejna vrednost za dobro stanje za pripadajoč ekološki tip pa je 4,4 mg O2/L.
Na podlagi nitrata in celotnega fosforja na Agenciji za okolje Republike Slovenije ocenjujejo prekomerno obremenitev vodotokov s hranili.
Izstopa Boračevski potok za komunalno čistilno napravo Radenci
Izmed 26 vzorčnih mest izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov, se jih osem uvršča v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor.
Pristojni so pričakovali, da bo ekološko stanje na podlagi hranil dobro ali zelo dobro na vzorčnih mestih za komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja.
V programu monitoringa so bila vzpostavljena vzorčna mesta za štirimi komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja, od tega se dve vzorčni mesti uvrščata v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor.
Izstopa vzorčno mesto Boračevski potok – Radenci (za komunalno čistilno napravo Radenci), kjer so bile izmerjene vrednosti celotnega fosforja med 1,6 in 4,6 mg P/L, mejna vrednost za dobro ekološko stanje za pripadajoč ekološki tip je 0,15 mg P/L.
Najslabše stanje v severovzhodni Sloveniji
Rezultati monitoringa so pokazali najslabše stanje v severovzhodni Sloveniji, kjer so vodotoki zaradi kmetijstva že sicer prekomerno obremenjeni z organskimi snovmi in hranili.
Za natančnejšo določitev vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov v letu 2020 ponavljajo celoletni monitoring na vodotokih, kjer je bilo pod iztokom iz komunalne čistilne naprave ugotovljeno zmerno ekološko stanje. Na teh vodotokih izvajajo dodatni monitoring nad iztokom komunalne čistilne naprave v vodotok, da bodo lažje ovrednotili dejanski vpliv komunalne čistilne naprave na ekološko stanje vodotoka.
Starejše novice
