Življenjski recept 102-letnega Maksa iz Hajdine: Ne biti hitre jeze, jesti domače, živeti zmerno

V Domu upokojencev Ptuj, v enoti Kidričevo, je bilo pred dnevi veselo. Maks Kampl je s stanovalci in družino praznoval kar 102. rojstni dan. 

Voščila so 102-letniku kapljala, voščila mu je direktorica doma Vesna Šiplič Horvat, vodja kidričevske enote Simona Požar Mihelač, župan Hajdine Stanko Glažar, predstavnica Društva upokojencev Hajdina in ljudski pevci društva Stane Petrovič iz Hajdine. 

Želje za trdno zdravje, ki ga sicer Maksu ne manjka

Posebno ponosni so na Maksa ljudski pevci iz Hajdine, saj je bil celo med ustanovitelji društva pevcev, pokazal pa se je tudi kot odličen dramski igralec, dramski režiser, pripravljal pa je tudi kulturne prireditve. Zapoje še zmeraj prav rad. 

Maks je celo častni predsednik društva upokojencev iz Hajdine. V društvu je bil zelo aktiven, častni naziv pa so mu pred leti podelili kot zahvalo za neumorno delo. 

Epidemija mu ni prišla do živega 

Že več let Maks preživlja v kidričevski enoti doma upokojencev, kjer živita z ženo Marto. Povedala sta, da jima prav nič ne manjka, dobro se počutita, pošalila pa sta se tudi, da jima niti epidemija ni prišla do živega. 

Svoj čas še zmeraj rada preživljata skupaj, se sprehajata v domskem parku, Maks pa rad skrbi za cvetlice in jagode, ki jih poleti zaliva in neguje. Niso pa mu tuja niti jesenska opravila - še lani je sodeloval pri domski trgatvi. 

Rad obuja spomine, četudi, pove, so bili pred več kot stotimi leti drugačni časi. Okusil je revščino in pomanjkanje, a je v sebi ohranil lepe spomine. 

Od peka pa do pravnika

V več kot sto letih svojega življenja je doživel veliko. Kot mladenič se je izučil za peka. Odločil se je, da bo šolanje nadaljeval in si je tako ob delu pridobil še poklic ekonomskega tehnika. 

A njegovega šolanja še ni bilo konec. Vpisal se je na študij prava in pridobil še poklic pravnika. 

Vrsto let je bil direktor Kmetijske zadruge Hajdina, delal pa je tudi v podjetju Agrotransport. 

Dolga leta učenja in dela so ga oblikovala v osebo, kot ga danes poznajo v domu upokojencev. Delaven, zmeraj priskoči na pomoč, prav rad pa zaide tudi v domske delavnice, kjer ustvarja razne izdelke. 

Tudi njegove misli so še zmeraj bistre. Rad spremlja politiko, prebira časopise, piše pisma, članke, a vedno najde čas za telefonske pogovore s svojo družino. 

Ko se jeza ohladi ni več potrebe po njej

Kaj pa je Maksov recept za dolgo življenje? Z nami je delil svoja preprosta življenjska pravila. Živeti zmerno, jesti domačo hrano, dneve preživljati na svežem zraku. 

»Veste, če kdaj ni šlo vse po planih, nisem bil hitre jeze, malo sem počakal in največkrat se je ohladilo in ni bilo več potrebe po jezi,« nam je zaupal Maks.