Na terenskem obisku občin Videm, Cirkulane in Kidričevo si je minister od blizu ogledal pereče okoljske probleme, na primer hmeljišča ob Polskavi in Center za ravnanje z odpadki Saubermacher v Kidričevem.
Vizjak je kot ključne projekte označil Ptujsko obvoznico, protipoplavne zaščite na področju Podravja, odlagališča odpadkov - pri čemer je izpostavil, da so na videmskem odlagališču odpadnega hmelja potrebne spremembe, medtem ko je kidričevsko odlagališče odpadkov Saubermacher označil kot primer dobre prakse.
Glavni poudarki obiska so bili Ptujska obvoznica, protipoplavna zaščita, odlagališče odpadnega hmelja na Polskavi in odlagališče odpadkov Saubermacher v Kidričevem.
Ali se v Kidričevem pripravlja sežigalnica nevarnih odpadkov, in ali bi v tem primeru šlo za njihov sežig ali sosežig, še ni dokončno odločeno. Podjetje Saubermacher je zagotovo na seznamu zainteresiranih izvajalcev.
Je pa Ministrstvo že pripravilo novelo uredbe, s katero se bodo uredila pravila javnega razpisa za postavitev takšne sežigalnice. Uredba predvideva podelitev koncesije enemu ali več interesentov za postavitev sežigalnice. Kidričevo je zagotovo izkazalo interes za tak razpis, toda pri tem je treba upoštevati vse okoljske normative v skladu z Zakonom o varstvu okolja.
Na dnevnem redu je bila tudi poplavna ogroženost Podravja. Veliko sredstev bo namenjenih ne le sanaciji poplavljenih območij, temveč tudi vzdrževanju vodotokov, saj je to po besedah Vizjaka osnovni problem poplavne nevarnosti. Vzdrževalna dela namerava okoljski resor v prihodnosti okrepiti za 25 milijonov evrov letno, pri čemer bo »Drava zagotovo ena izmed prioritet.« Minister obljublja tudi, da se bo projekt protipoplavne zaščite Polskave začel že letos in bi naj bil končan leta 2022.
»Protipoplavna varnost slehernih v Sloveniji je prioriteta Ministrstva, zato smo tudi skozi operativni program za naslednjo finančno perspektivo temu namenili veliko večino sredstev.«
Glede gradnje obvoznice je za letos predvidena izdelava študije variant, konkretnih datumov še ni. Dolgotrajnost projekta minister pripisuje zaščitenemu območju Natura in različnim interesom lokalnih skupnosti. »Postopek moramo voditi transparentno in v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi.«
Strategijo razvoja haloških in obmejnih občin je Vizjak označil kot zgrešeno: »Preveč je poudarka na krepitvi mest ter veliko premalo na ohranjanju in poseljenosti podeželja.« Župan občine Videm Branko Marinič je kot prvi konkretni problem izpostavil problem plazov, kajti sanacija enega plazu lahko doseže tudi milijon evrov. Finančna pomoč države je zato nujna - občina Videm ima namreč trenutno evidentiranih deset nesaniranih plazov. Drugi problem je neurejeno odlagališče odpadnega hmelja. Do konkretne rešitve problema še ni prišlo, ker za to ni ustreznih zakonskih podlag.
»Preveč je poudarka na krepitvi mest ter veliko premalo na ohranjanju in poseljenosti podeželja.«
Prihodnost vseh okoljskih projektov v ptujskih občinah še ni znana, toda obisk ministra in njegove ekipe je dobro izhodišče za nadaljnje naložbe. Poslanka SDS-a Suzana Lep Šimenko je ministrov obisk ocenila kot izjemno uspešen in produktiven.
Starejše novice
