Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Poudarek četrtega protikoronskega zakona je na ohranitvi čim več delovnih mest ter preprečitvi širjenja koronavirusa. Poglavitni ukrepi so podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev nadomestila za karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih in ZRSZ. 

Breme na državnem proračunu

Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev nadomestila za odrejeno karanteno in mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. 

Breme izplačila nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalce ne bo mogel organizirati dela na domu, bo do konca septembra prevzel državni proračun.

Delodajalcu bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočeno odpuščanje iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Višina nadomestila različna

Višina nadomestila za zaposlene bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko odredil delo na domu, se praktično ne spreminja nič.

Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim delodajalec ne bom mogel organizirati dela na doma, velja sledeče:

  • Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

 

  • Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

 

  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene. So pa izjeme v primeru odhoda in v teh treh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te izjeme so smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, rojstvo otroka.

Delodajalci bodo lahko povračilo nadomestila plače za ta primere uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020.

Starejše novice