Otroke je pomembno učiti, kar so nas učile naše babice: Spoštljiv odnos do kruha, do hrane

Na Socialni kmetiji Korenika v Šalovcih poteka druga konferenca sklopu projekta Zdravje v naših rokah, ki ga pripravlja TV Idea. 

Na konferenci so govorci spregovorili tudi o pomembnosti vpeljave kakovostne lokalno pridelane hrane v institucije, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih institucijah ter izpostavili pomen izobraževanja mlajših generacij o prehranski varnosti. 

Borut Anželj, ravnatelj Vrtca Murska Sobota, je predstavil primer dobre prakse pri uvajanju kakovostno lokalno pridelane in ekološke hrane v jedilnik za otroke. »Vrtec Murska Sobota se že od nekdaj trudi, da si zagotovi čim več lokalnih pridelovalcev hrane,« je povedal.

Kot je dejal, jim je predvsem pomembno, da gre za lokalno pridelano hrano, ki je slovenskega porekla. Prizadevajo si tudi, da ima čim več izbranih ponudnikov ekološki certifikat. 

Kot pravi, so odzivi staršev na njihova prizadevanja po zagotovitvi lokalne hrane zelo pozitivni: »Starši zelo cenijo lokalno pridelano hrano, ki jo ponujamo otrokom že v najmlajših letih.«

Otrokom se trudijo predstaviti lokalno hrano in pridelovalce

A ne samo, da lokalno hrano vključujejo v jedilnik, precej pedagoškega procesa je povezanega s tem, da otrokom predstavijo proces pridobivanja lokalne hrane in tudi same ponudnike. 

»Večkrat obiščemo kakšno kmetijo,« pravi Anželj: »Tudi tukaj na socialni kmetiji Korenika smo bili večkrat. Ogledamo si kmetije v bližini, se pogovorimo z lokalnimi kmeti. Večkrat nas obiščejo tudi čebelarji.«

Izpostavlja, da je lep primer sodelovanja lokalnih ponudnikov in vzgojno-izobraževalnih institucij projekt, ki poteka na nacionalni ravni: »To je tradicionalni slovenski zajtrk, kjer smo res pristno povezani z lokalnimi pridelovalci hrane.« 

Ključno je izobraževanje otrok in ustvarjanje zdravih prehranskih navad

Darja Farič Klemenčič, predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Murska Sobota, je povedala, da dajejo z novimi smernicami poudarek trajnostnemu prehranjevanju in kratkim dobavnim potem do šolskih jedilnic. 

Izpostavlja, da je ključno tudi izobraževanje otrok in da otroci spoznajo različne okuse. »Nekateri otroci doma zaradi ekonomske nezmožnosti ali nepoznavanja ne pridejo v stik z domačo hrano, s tistim prvinskim okusom zelenjave,« je povedala: »In tukaj je vloga šolstva, da to otroci spoznajo.« 

Dodaja, da v osnovni šoli preko učnih načrtov skrbijo, da otroci spoznavajo zdrave jedilnike, uravnoteženo prehrano, živila, ki niso osiromašena in »da otroci razvijajo kritično mišljenje o tem, kakšen vpliv ima zdrava prehrana na naše zdravje.«

»Ključno se mi zdi, da načrtno, sistematično vzgajamo zdrave prehranske navade,« razlaga: »Seveda pa je tukaj neizpodbitno sodelovanje s starši.«

Farič Klemenčič: »Spoštujemo delo kmeta in hrano, ki nam jo daje«

Farič Klemenčič izpostavlja, da so zelo pomembne tudi vzgojne dejavnosti, ki se nanašajo na preveč zavržene hrane: »V novih smernicah imamo tudi primere, kako učenci skupaj z organizatorjem šolske prehrane ugotavljajo, kdaj je presežek hrane in zakaj.«

Kot pravi, je pomembno, da učence učimo to, kar so nas učile naše babice: »Spoštljiv odnos do kruha, do hrane, da gre za krvavo zasluženo delo izpod pridnih rok kmetov.«

»Organizator šolske prehrane ima v tem procesu eno pomembnejših vlog,« izpostavlja: »Njegova vloga je, da vse spremlja, da se strokovno usposablja, da sodeluje z vodjo šolske kuhinje, da soustvarja zdravo shemo v šoli.« Kot pravi, je pomembno tudi, da evalvira, kaj je tisto, kaj otroci radi jedo in kaj velikokrat zavržejo. 

»Biti kmet je zelo težko delo in bi moralo biti veliko bolj spoštovano,« dodaja Farič Klemenčič. 

Z akcijami povezovanja izobraževalnih ustanov in lokalnih pridelovalcev zato želijo doseči, da učenci vidijo, »kako težko je priti do kvalitetnega kosila na mizo.« Kot pravi, je to odnos, ki si ga na ministrstvu želijo vzpostavljati: »Spoštujemo delo kmeta in hrano, ki nam jo daje.«

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija, niti organ, ki dodeli sredstva.