Pobudo za ustanovitev pokrajin je v zaključni fazi, saj je začel teči rok javne obravnave, v katerem so občinski sveti slovenskih občin pozvani, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje.
V tem času poteka zbiranje mnenj, predlogov, pripomb in pobud, nato pa bo pokrajinsko zakonodajo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru.
Spomnimo, pobuda za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje je lani prišla s strani predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, predsednika Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška, predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija.
Zakonodajo je pripravljala strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki so pripravili tri osnutke zakonov: zakon o ustanovitvi pokrajin, zakon o pokrajinah in zakon o financiranju pokrajin.
Štajerska pokrajina s sedežem na Ptuju
Sedež Štajerske pokrajine bi bil po načrtih na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici, sedež sveta občin pa v Ormožu.
Prvi pokrajinski svet Vzhodnoštajerske pokrajine predvideva 40 članov. Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programom bi se v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, med Štajersko pokrajino in Mestno občino Maribor ustanovila zveza pokrajin.
Zakonodajni predlog predvideva datum konstituiranja pokrajin s 1. januarjem 2023 po uveljavitvi zakonov, s katerimi se uredi status pokrajin, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin.
Osnutek predvideva ustanovitev desetih slovenskih pokrajin:
- Dolenjsko-belokranjska pokrajina,
- Gorenjska pokrajina,
- Goriška pokrajina,
- Koroško-šaleška pokrajina,
- Osrednjeslovenska pokrajina,
- Savinjska pokrajina,
- Štajerska pokrajina,
- Pomurska pokrajina,
- Primorsko-notranjska pokrajina,
- Zasavsko-posavska pokrajin
- in poseben status Mestne občine Ljubljana ter Mestne občine Maribor, ki po svojih organih samostojno izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine.
Največjo težo bo imel pokrajinski svet
Pokrajinska zakonodaja določa organe pokrajin, ki so pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin.
Najvišji organ odločanja je pokrajinski svet, njegova sestava pa je odvisna od števila prebivalcev posamezne regije. Člani pokrajinskega sveta se volijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in za mandatno dobo štirih let.
V pristojnosti pokrajinskega sveta je med drugim sprejemanje statuta, proračuna in programov razvoja pokrajine ter drugih aktov, ravno tako pa izvoli predsednika in podpredsednike pokrajine, člane nadzornega odbora in predstavnike v razvojni svet kohezijske regije. Njegova naloga je tudi nadziranje dela predsednika pokrajine.
Štajerski župani v Svetu občin
V Svetu občin sedijo župani z območja pokrajine in predstavlja vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta. Vodi ga predsednik pokrajine. Za Štajersko pokrajino je predvideno, da bi vsebovala ozemlje občin, ki so že zajete v Štajerski statistični regiji.
Na zastavi in grbu bel panter
Med pripravo pokrajinske ureditve so bila izdelana tudi izhodišča za pokrajinske simbole. Teh se je lotil grboslovec in zastavoslovec, predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.
Kot je pojasnil, predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja in je krasila nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi mnoge slovenske kraje.
Zastave so izpeljane iz grbov in sicer v obliki klasičnih srednjeevropskih zastav z vodoravnimi barvnimi programi in v obliki heraldičnih zastav, ko vsebino ščita preslikamo na zastavno ruto.
Zgolj predlog, ki se opira na zgodovino
Štajerska pokrajina v grobem obsega podravsko regijo, ki predstavlja približno polovico slovenskega dela nekdanje dežele Štajerske oziroma Spodnje Štajerske.
Spodnja Štajerska okvirno obsega eno tretjino celotne zgodovinske dežele, ki je zgodovinsko ozemlje z enim najstarejših grbov v Evropi in si ga delita Slovenija in Avstrija.
Grb, na katerem je bil sprva črni panter, je bil v uporabi od sredine 12. stoletja, v današnjih barvah, bel panter na zelenem, pa se uporablja od sredine 13. stoletja. Predlog grba pokrajine Štajerske temelji na zgodovinskem grbu, ki ga je že zelo zgodaj, okoli leta 1210, v povezavi z našim ozemljem omenil tudi Wolfram von Eschenbach v srednjeveškem viteškem romanu Parzival v Dogodivščinah čednega Trevrezenta na Ptujskem polju. Da se mu zagotovi unikatnost, je barva ščita spremenjena v kombinacijo slovenskih barv, v belo-modro-rdečo.
V klasični zastavi sta prvi dve dominantni barvi, ki sta izraženi v grbu - barva glavnega atributa in barva prvega polja. Belo-modro-rdeča kombinacija ni uporabljena zaradi prevelike podobnosti z državno zastavo.
Heraldična zastava je preslikava vsebine ščita na zastavno ruto. Pri končni odločitvi izbere pokrajina eno izmed predlaganih zastav.
