Talum v milijonski projekt digitalizacije, kako bo to vplivalo na delovna mesta?

Tovarna Talum v Kidričevem se je podala na pot digitalne preobrazbe. Celotna vrednost projekta je 6,2 milijonov evrov, od tega 2,2 milijona evrov sofinancira Evropska unija. 

Talum se je v projekt podal z dvema partnerjema, podjetjema Inova IT in Comland. 

Skozi projekt bodo trije partnerji razvili rešitve za poenostavljanje procesov na določenih področjih. Želijo vzpostaviti tudi testno okolje za napredne digitalne tehnologije, kjer bodo testirali, nadgrajevali in razvijali rešitve v smeri pametne tovarne. 

Dvanajst glavnih projektov, to so načrti za naslednja leta 

Anton Verdenik, vodja projekta v Talumu, je predstavil glavne elemente projekta Alumninij 4.0. V osnovi gre za dolgoročni koncept in idejo digitalizacije tovarne za obdobje med leti 2022 in 2024. 

Želijo si vzpostaviti pametno logistiko, robotizacijo linije in robotizacijo zlaganja na oddelku rondelic in ulitkov. V proizvodnji bodo vzpostavili tudi digitalno platformo, ki bo vmesni člen za povezovanje in oskrbo s podatki. 

Z digitalizacijo celotnega postopka bodo dosegli avtomatsko prepoznavo napak izdelkov, vzpostavili pa bodo tudi digitalno platformo za upravljanje in napovedovanje kakovosti. 

Vzpostavili bodo platformo DigiTAL-UM. Pri tem gre za napredne digitalne tehnologije, ki jih bodo uvedli v obliki vzpostavitve platforme za poenostavljanje celotnega poslovanja. Platforma bi povezala področja, kot je prodaja, trženje, dokumentacijo, proizvodnjo, kakovost za spremljanje ogljičnega odtisa. Nudili pa bi tudi digitalno podporo uporabnikom. 

Vzpostavili bi digitalne dvojčke, digitalni potni list in orodje za digitalno planiranje in stimulacijo. Gre za nadgradnjo digitalizacije procesov v proizvodnji. V tem koraku bi tako digitalizirali procese na osnovi analize podatkov, simulacije procesov, tokov izdelkov in naročil v proizvodnji, prav tako bi spremljali in upravljali skladnosti izdelkov skozi celoten proces. 

Projekt zajema tudi vpeljavo digitalnega delovnega mesta, ki bo namenjeno celovitemu upravljanju s kadri, kariernim načrtovanjem, učenjem, usposabljanjem. 

Kdo so partnerji? 

En izmed partnerjev je Talum. Kdo pa sta drugi dve podjetji v partnerstvu? 

Inova IT v projektu Aluminij 4.0 pokriva tehnologije digitalnih dvojčkov in veriženja blokov. Pokrivajo tudi elemente umetne inteligence in strojnega učenja. Slednji bodo zadolženi za vzpostavljanje digitalnih dvojčkov, digitalnih potnih listov izdelkov in sistem planiranja in simulacij za proizvodnjo. 

Podjetje Comland pa pokriva vizualizacijske sisteme za prepoznavo, ki se uporabljajo v sistemih prepoznave izdelkov. S temi sistemi bi prepoznavali napake, razpoke, nepravilnosti.

So tudi nosilec izvedbe posameznih projektov digitalne preobrazbe, kot je digitalna podpora uporabnikom in platforma za digitalno kontrolo in kakovost. 

Bo digitalizacija vplivala na delovna mesta? 

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je poudaril, da se število zaposlenih ne bo zmanjševalo, kot se tudi letos ni. 

Dodal je, da na nekaterih področjih intenzivno rastejo, na primer na oddelku rondelic, saj so vodilni proizvajalec v evropskem prostoru s četrtino tržnega deleža. Kot področje z dobro rastjo je izpostavil tudi livarstvo. 

Najprej koronavirus, nato energetska kriza

Predsednik uprave Taluma je izpostavil še, da je za tovarno izjemno dinamično obdobje. Najprej koronavirusna kriza, nato še dvig cen energentov - a kljub temu so s poslovanjem zadovoljni. 

Tako bodo leto zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom. Za doseg tega so sicer morali trikrat letos zmanjševati proizvodnjo primarnega aluminija, nazadnje prejšnji teden. 

Trenutno v Talumu obratuje dvanajst od 160 elektroliznih celic. 

»Pod temi pogoji se primarnega aluminija, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v evropskem prostoru, ne da delati. Na to kaže tudi upad primarne proizvodnje v celotni Evropi,« je razložil Drobnič in nadaljeval, da so drugi kontinenti sicer povišali proizvodnjo primarnega aluminija. 

Dodal je, da je Evropa v precepu, v »času in priložnosti za streznitev, ker izgublja proizvodnjo materialov«, zato mora po njegovem zaščititi proizvodnjo materialov, ne zgolj aluminija, temveč tudi drugih kovin, papirja, lesa.