V Podravju nekaj županov brez konkurence, volitve že odločene

V nekaterih štajerskih občinah, predvsem manjših, se že pred volitvami ve, kdo bo župan. Nekateri aktualni župani in županje se v županski boj podajajo kot edini kandidati. 

Med župani, ki se jim obeta zmaga še pred pravim začetkom volilne tekme, izstopa Branko Ledinek. Ta je v občini Rače - Fram ponovno brez protikandidatov, tako da se mu obeta že sedmi mandat na čelu občine.

Ledinek županski stolček zaseda že od izrednih lokalnih volitev leta 1997.

Kje še so volitve že odločene?

Za župana Pesnice je kot edini kandidaturo vložil sedanji župan Gregor Žmak. Občino Kungota bo tudi naslednja štiri leta vodila Tamara Šnofl. Kdo bo župan, je odločeno tudi v občinah Duplek in Starše. Dupleško občino bo še naprej vodil Mitja Horvat, v Staršah na županskem stolčku ostaja Stanislav Greifoner.

Tudi v Selnici ob Dravi županja Vlasta Krmelj na volitvah nima konkurence. Poteguje se za drugi mandat, po izvolitvi bo tako še naprej nepoklicno vodila občino, saj je bila letos ponovno potrjena za direktorico Energetske podnebne agencije za Podravje.

V občini Lovrenc na Pohorju je edini županski kandidat aktualni župan Marko Rakovnik. V Lenartu je edini kandidat Janez Kramberger, ki je na čelu občine že od leta 2006 in bo tako nastopil že peti mandat.

Tudi v občini Cerkvenjak je kandidaturo vložil le aktualni župan Marjan Žmavc. V Svetem Juriju v Slovenskih goricah bo na  županskem mestu ostal Peter Škrlec, v Benediktu Milan Repič. 

V Svetem Andražu v Slovenskih goricah bo brez konkurence kandidirala sedanja županja Darja Vudler Berlak, v Podlehniku Sebastian Toplak. V Zavrču se za županski stolček poteguje le trenutni župan Slavko Pravdič. Občino Sveti Tomaž od leta 2011 vodi Mirko Cvetko, tako bo še naslednja štiri leta.

Rače - Fram z istim županom že 25 let, občino bo vodil vsaj še naslednja štiri leta

'Večni župan' Branko Ledinek bo na čelu občine Rače - Fram že sedmič. Izpostavlja, da so to 'šele' druge volitve, na katerih nima protikandidata. 

»Po vsej verjetnosti je to neka potrditev dobrega dela, ne samo mene, ampak tudi občinske uprave, občinskih svetnikov,« je povedal za Mariborinfo. To je, kot pravi, dodatna zaveza, da delajo dobro naprej.

Je biti župan zanj služba ali poslanstvo? Oboje, pravi. Delo župana ga veseli, saj rad pomaga ljudem pri reševanju težav: »Celo življenje sem delal z ljudmi, tako ali drugače sem jim pomagal. Dvajset let sem bil v službi v Mlekarni Maribor in tudi tam sem imel kontakt z ljudmi s terena, reševal njihove težave. To županovanje je nadaljevanje tiste prve službe.« 

»Zdi, da če imaš možnost, da poskušaš rešiti težave ljudi v nekem okolju in da to dejansko uresničiš, potem si naredil neko dobro delo,« je dodal. 

Izzivov je dovolj še za več mandatov

»Dela bo ostalo še za naslednji mandat in še za naslednje mandate,« je dodal Ledinek.

Med prioritetami novega mandata izpostavlja podvoz pod železniško progo in povezovalno pot za kolesarje in pešce preko avtoceste. Prav tako bo med prioritetami ureditev krožišča v Framu, dograditev vrtca v Framu in zdravstvenega doma. Kot pravi, ne bodo pozabili na oskrbo za starejše in projekte na področju komunale. 

»Izzivov je dovolj, če bo le denarja na razpolago, potem bomo še marsikaj naredili,« je povedal.

Predvsem si želi, da občani in občanke pridejo na volitve. Zaznava, da je problem neudeležbe na volitvah predvsem v občinah, kjer je samo en kandidat. Tako je bila v občini Rače-Fram na prejšnjih lokalnih volitvah udeležba pod 50 odstotkov. 

»Ljudje rečejo 'Eh, saj boš izvoljen'. Ampak na koncu koncev se izvoli tudi občinski svet,« je jasen Ledinek: »Potrebno je iti na volitve in s svojim glasom odločiti, kakšno pot želite na občinskem nivoju.«

Horvat: »Želja je, da peljemo pot razvoja občine Duplek naprej«

V Dupleku se v boj za nov mandat podaja župan Mitja Horvat. Pred štirimi leti je kandidiral kot neodvisni kandidat s podporo Nove ljudske stranke in SDS, tokrat se na volitve podaja samostojno.

Kot pravi, ni pričakoval, da bo ostal brez protikandidata. »Na nek način ocenjujem, da je to vendarle potrditev dobrega dela v tem mandatu,« je povedal za Mariborinfo. 

»Veliko je bilo narejenega, nenazadnje tudi zelo dobro sodelovanje z vsemi v občinskem svetu in mogoče je bil rezultat tega, da so se na koncu tudi potencialni kandidati odločili, da je prav, da nadaljujem delo,« dodaja. 

Za vnovično kandidaturo se je odločil, ker ima še dovolj energije za opravljanje županske funkcije. Dodaja, da ves čas iztekajočega se mandata, niso gledali na mejnik, ko se izteče mandat, ampak jim je bil cilj predvsem izvajanje projektov. 

»Zato je kar nekaj projektov pripravljenih oziroma nastavljenih tudi za prihodnost in želja je ta, da peljemo pot razvoja občine Duplek naprej,« razlaga Horvat.

Med projekti prioriteta dom za starejše, rekonstrukcije cest 

Kot pravi dupleški župan, je treba narediti »piko na i« pri projektih izgradnje doma za ostarele, kjer je pomembno tudi »močno lobiranje in sodelovanje skupaj z državo, ki bi naj gradila ta dom.«

Pojasnjuje, da je občina pripravila projektno dokumentacijo, kupila zemljišče: »Naš del bo tudi zaveza, da izgradimo komunalno infrastrukturo ob samem domu.«

Med prioritetami novega mandata izpostavlja tudi dokončanje rekonstrukcije državne ceste skozi Duplek, torej izgradnjo obeh krožišč v Zgornjem Dupleku in obvoznice v Dvorjanah. Prav tako bo med prioritetami prizidava vrtca v Spodnjem Dupleku, pa kar nekaj rekonstrukcij cest. »Predvsem je zgodba brez konca tudi obnova vodovodnih cevovodov,« je dodal. 

»Dela je več, kot bo časa v novem mandatu,« je pripomnil župan Dupleka. 

V občini Starše želijo nadaljevati z razvojem občine

Brez protikandidatov se na lokalne volitve podaja tudi Stanislav Greifoner, ki je na prejšnjih predčasnih volitvah postal župan občine Starše, po tem ko je sredi mandata preminil dolgoletni župan Bojan Kirbiš. Pred dvema letoma je za nadomestni mandat kandidiral kot član stranke SMC, letos se v boj podaja s podporo Gibanja Svoboda.

Tudi Greifonerja je presenetilo, da se bo za županski stolček potegoval brez protikandidatov: »Verjetno je vsak, ki ostane sam kandidat, presenečen.« 

»V tem kratkem obdobju dveh let smo se res potrudili, skupaj z občinsko upravo smo kar nekaj projektov speljali, tako da po drugi strani tudi nisem tako presenečen,« dodaja.  

»Mi smo šele začeli z razvojem naše občine,« je za Mariborinfo povedal župan občine Starše, ki pravi, da želijo s tem razvojem nadaljevati: »Čaka nas še kar nekaj projektov.« 

»Glede na to, da svoje delo z veseljem opravljam, ne vidim razloga, da ne bi kandidiral še za en mandat,« je pripomnil. 

Nadaljevati želi projekte, ki so že v teku

Edino županski kandidat in zdajšnji župan izpostavlja, da bi v novem mandatu nadaljeval projekte, ki so že v teku. Med projekti našteva izgradnjo gasilskega doma v Prepoljah in izgradnjo dnevnega centra aktivnosti v Loki. 

»Potem je tukaj še razširitev industrijske cone in sprejetje občinskega prostorskega načrta, s katerim bi želeli zagotoviti določena zemljišča za gradnjo,« je razložil Greifoner. Kot pravi, je demografska slika v občini slaba, to bi si želeli izboljšati s poselitvijo. 

»Tudi dom za starejše bo v kratkem dobil gradbeno dovoljenje. Če bomo v tem mandatu našli še investitorja za to, bom jaz zelo zadovoljen,« dodaja. 

Ob tem imajo v občini odprtih tudi nekaj infrastrukturnih projektov, kot je sanacija ceste v Brunšviku. »To je v pristojnosti države, tako da upam, da se bo to zgodilo v naslednjem mandatu,« je povedal Greifoner. 

Županja občine Kungota: Pokazatelj dobrega dela in dobrega sodelovanja

Tudi v občini Kungota je sedanja županja Tamara Šnofl brez protikandidata na lokalnih volitvah. Kot pravi, jo je to presenetilo: »Osebno sem pričakovala protikandidata oziroma protikandidatko, saj si politične stranke prizadevajo, da imajo tudi svojo kandidate na lokalni ravni, kar je po svoje tudi razumljivo.«

»Zagotovo pa je izostanek protikandidata v naši občini na nek način pokazatelj, da dobro delamo, da so ljudje zadovoljni in da dobro sodelujemo z vsemi,« je povedala za Mariborinfo.

Štiri leta je premalo za realizacijo vseh ciljev

Šnofl se je za vnovično kandidaturo na letošnjih lokalnih volitvah odločila, ker so štiri leta prekratka doba za možnost realizacije vseh začrtanih ciljev. 

Med projekti, ki jih želijo izvesti v prihodnjem mandatu izpostavlja uspešen zaključek rekonstrukcije celotne regionalne ceste Dolnja Počehova - Zgornja Kungota z izgradnjo nove kolesarske poti v dolžini nekaj manj kot šest kilometrov.

Med prioritetami je tudi asfaltiranje občinskih cest, kanalizacija na območju Spodnje Kungote, izgradnja vodovodnega omrežja Plački stolp in Gajperg, nov park v Juriju in sanacija stavbe v Svečini.

Že štiri mandate župan občine Lenart, gre še po petega

Brez protikandidata in s podpisi volivcev se na lokalne volitve podaja župan občine Lenart Janez Kramberger. 

Razlog za to, da nima protikandidata vidi tudi v dobrem sodelovanju z vsemi. »Ves čas, vse štiri mandate, odkar sem župan, nisem imel nobene koalicije. Mi smo vedno se pogovarjali z vsemi in iskali dobre rešitve za občino,« je povedal. 

»Ne moreš graditi gradov v oblakih,« dodaja: »Kar obljubiš, moraš tudi speljati ali pa poznati okoliščine, zakaj se nekih stvari ni dalo narediti.«

Volitve odločene tudi v občinah  Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Benedikt in Cerkvenjak

Na volitvah je že zmagal tudi dosedanji župan sicer majhne občine v Slovenskih goricah. Peter Škrlec bo tudi v prihodnjem mandatu župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. 

Kot pravi, se z morebitnimi županskimi kandidati med seboj poznajo in se niso odločili za vstop v županski boj, ko so izvedeli, da se je sam odločil za ponovno kandidaturo. 

Tudi v sosednji občini Benedikt je nov mandat dosedanjega župana že osvojen. Kaj je recept?

»Vedno pravim, da občina ni župan, občina ni občinska uprava, občina niti ni občinska stavba, ampak občina smo vsi, ki živimo v občini in na tak način nagovarjam tudi občanke in občane,« je dejal Milan Repič, župan občine Benedikt. 

Podobno je v občini Cerkvenjak, kjer tudi naslednja štiri leta na čelu ostaja dosedanji župan Marjan Žmavc. 

Kot pravi, je to za njih dodatna obveza, »ker potem ljudje seveda pričakujejo, da bomo vse tisto naredili, kar smo napovedali.«