»Skrb namenjamo predvsem pripravi in prilagajanju ukrepov za ohranitev delovnih mest,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, ki je predstavila ključne ukrepe, ki jih je vlada na predlog ministrstva podaljšala v prejšnjem tednu.
Ključna ukrepa ostajata ukrep čakanja na delo in skrajšani delovni čas, ki sta še vedno v veljavi.
Vlada je do 30. junija podaljšala še veljavnost naslednjih ukrepov:
- ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene,
- ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva in tudi ustavitve javnega prevoza.
Delavec, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile, bo upravičen do odsotnosti z dela in bo imel pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače.
Podaljšan je tudi ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike, poslovodje in ustanovitelje zadrug in zavodov.
Ob tem pa še ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile varstva otrok. Poleg tega pa tudi delno povračilo nekritih fiksnih stroškov.
Pomembnost ukrepov dokazuje veliko število koriščenj
»Pomembnost ukrepov in podaljšanje teh potrjuje dosedanja praksa koriščenja teh ukrepov,« je dejala Ribičeva.
Ukrep delno povrnjenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile je koristilo več kot 3600 upravičencev, v višini 1,6 milijona evrov.
Še več upravičencev je koristilo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. V prvem valu več kot 51.000 upravičencev, v višini skoraj 83 milijonov evrov in v drugem valu skoraj 38.000 upravičencev, v višini skoraj 120 milijonov evrov.
Če je le možno, se odločite za delo na daljavo
Ribičeva ob tem poziva delodajalce, da tam, kjer narava dela to dopušča, uredijo delo na daljavo. Gre za izjemno učinkovit ukrep preprečevanja širjenja okužb, saj tveganje za okužbo za zmanjša na najnižjo možno mero ali jo celo odpravi.
Podatki kažejo, da je za obdobje od letošnjega januarja do konca marca letos delo na domu prijavilo okoli 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77.000 delavcev. Največ prijavljenih je bilo v javni upravi in na področju izobraževanja, obrambe, obvezne socialne varnosti, računalniškega programiranja. Največ prijav je bilo v Osrednjeslovenski, Savinjski, Podravski in Gorenjski regiji.
V prvem valu epidemije je prav ta ukrep prispeval k uspešni zajezitvi širjenja okužb, je dejala državna sekretarka na ministrstvu. Želijo si, da bi na ta način drug drugemu pomagali tudi v drugem valu.
Starejše novice
