Ponudba in povpraševanje se na trgu dela preprosto ne ujemata ...

Na zadnji dan lanskega leta je bilo na ptujski območni službi zaposlitvenega zavoda registriranih 2.753 brezposelnih.

Tam so razložili, da se ponudba in povpraševanje na trgu dela preprosto ne ujemata: »Delodajalci velikokrat iščejo kader s specifičnimi strokovnimi znanji, pripravljenostjo za delo tudi v nekoliko manj ugodnih delovnih pogojih. V strukturi brezposelnih pa v veliki meri prevladujejo osebe, ki so dolgotrajno brezposelne  in imajo običajno več ovir, omejitev in težav, ki jim zmanjšujejo možnosti na trgu dela, ali pa gre za starejše od 55 let in nimajo specifičnih znanj, spretnosti ali izkušenj, ki jih iščejo delodajalci.«

Ponudba in povpraševanje se na trgu dela preprosto ne ujemata

O primanjkljajih na trgu dela govorimo takrat, ko imajo delodajalci težave pri iskanju ustreznih kandidatov. 

»Na splošno sta dva razloga, da delodajalci niso dobili ustreznih kandidatov za prosta delovna mesta. En razlog je ta, da se na razpisano delovno mesto ni javil noben kandidat, drugi razlog pa so primanjkljaji, ki jih imajo kandidati, kot na primer ustrezna izobrazba, delovne izkušnje, poklicno specifična znanja, splošne kompetence in podobno,« pojasnjuje Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe zavoda.

Za delodajalce so manj zanimive starejše, dolgotrajno brezposelne osebe, pa tudi tiste, ki imajo zdravstvene ali druge ovire pri zaposlovanju. Poleg teh oseb so med delodajalci 'nepriljubljene' še osebe, ki jim primanjkujejo različne kompetence. 

Največkrat so to neustrezna izobrazba, delovne izkušnje, po katerih ni več povpraševanja na trgu dela ali so te pomanjkljive oziroma jih sploh ni, računalniška pismenost, računske sposobnosti, bralne in pisne sposobnosti, znanje tujih jezikov, organizacijske sposobnosti, timska naravnanost, sposobnost reševanja problemov, ustrezen odnos do strank, telesne sposobnosti in poklicno specifična znanja, izvemo na mariborskem zavodu za zaposlovanje.

Na udaru so izobraženi mladi

Zaposlenost s povečuje v zasebnem sektorju, kjer pa se delodajalci predvsem poslužujejo bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja prek agencij za zaposlovanje. Zaposlovanje v javnem sektorju je poraslo, vendar je glede na povpraševanje izpred krize še vedno relativno skromno: »Vse to ima za posledico nastajanje tako imenovanih ranljivih skupin, kot so dolgotrajno brezposelni, starejši, osebe brez izobrazbe, invalidi. Pogosto se brezposelne osebe z omejitvami uvrščajo v več teh skupin.«

Narašča tudi brezposelnost med osebami z izobrazbami, ki so zanimive za javni sektor, kjer pa že dlje časa mariborski zavod za zaposlovanje beleži omejevanje zaposlovanja, na primer družboslovje.

»Na udaru so predvsem izobraženi mladi. V prihodnje lahko v Sloveniji pričakujemo, da se bo neskladje med ponudbo in povpraševanjem pri poklicih, ki praviloma zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo, poglobilo. Večinoma so to poklici, za katere med mladimi ni zanimanja, upadajo oziroma izginjajo programi izobraževanja, delodajalci pa še vedno povprašujejo po tem kadru,« opaža Zgaga.

Tuji delavci so pripravljeni delati fizično naporna dela za nižje plačilo

Za delovna mesta, kjer delodajalci zahtevajo osnovno usposobljenost, so pogosto značilni neugodni pogoji dela, na primer fizično naporno delo, neobičajen urnik dela in drugo, oziroma nizka plača, kar tudi odvrača iskalce zaposlitve od zaposlitve na ta delovna mesta. 

»Brezposelne osebe, katerih usposobljenost ustreza tem delovnim mestom, so pogosto starejše osebe, ki imajo pogosto še druge zaposlitvene ovire, predvsem zdravstvene, medtem ko mlajših iskalcev zaposlitve ni. Delodajalci te težave pogosto rešujejo s tujimi delavci, ki so bolj pripravljeni delati v teh pogojih in za nižje plačilo,« pojasnjuje Zgaga.

»Če so v preteklosti delavci prehajali predvsem med podjetji v isti panogi, danes temu ni več tako, zato lahko pomanjkanje delavcev prizadene tudi celotno panogo, ki s svojo ponudbo iskalcem zaposlitve ni več zanimiva. Medtem ko delodajalci razumejo, da določenih, predvsem tehničnih profilov, na trgu ni, težje sprejmejo neodzivnost iskalcev zaposlitve v primeru oglaševanja 'preprostih del', kjer je delo običajno intenzivno, večizmensko in plačano nekoliko nad minimalno plačo,« še dodaja.

Večja pripravljenost delodajalcev, da se s ponudbo prilagodijo razmeram na trgu

Glede na vse to v zadnjem letu na mariborskem zavodu za zaposlovanje opažajo večjo pripravljenost delodajalcev, da se s ponudbo prilagodijo razmeram na trgu. Delodajalci so tako pripravljeni »popustiti« pri zahtevani ravni izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušnjah in znanju. 

Širi se tudi geografsko območje, na katerem podjetja iščejo kandidate za zaposlitev. »Opazno je, da so delodajalci pričeli aktivneje iskati kandidate tudi med 'nekoliko starejšimi' brezposelnimi, čeprav je tu še veliko 'rezerve'. Ponujeno plačilo je seveda pomembno, a le minimalen dvig ponujene plače ne prinese rešitve. Delodajalci so zato bolj pozorni na ugled svoje znamke kot zaposlovalca. To prinaša predvsem večjo skrb za izboljšanje odnosov v podjetju, ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega in družinskega življenja, znižanje visokih norm, izboljšanje sistema nagrajevanja, kjer je to seveda mogoče. Delodajalci so pripravljeni vlagati v usposabljanje novih zaposlenih, prav tako je opaziti iskanje rešitev v zaposlovanju žensk na delovnih mestih, ki so poprej veljala za 'moška',« nadaljuje Zgaga.

Zelo težko je spremeniti miselnost na hitro, tako pri delodajalcih kot iskalcih zaposlitve - to je proces, ki traja, opažajo.

»Po našem mnenju je pomembno, da podamo prave informacije o poklicih že dovolj zgodaj, tako otrokom kot njihovim staršem, saj ti v veliki meri vplivajo na otrokove odločitve glede nadaljnjega izobraževanja. Prav tako na zavodu za zaposlovanje nadaljujemo z motiviranjem brezposelnih, vključitvijo v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi izboljšujemo njihove zaposlitvene možnosti ter tako zmanjšujemo strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Jasno pa je, da če želimo, da pride do zaposlitve, morata biti motivirani in pripravljeni na določene kompromise ob strani. Tako delodajalci kot iskalci zaposlitve,« opozarja.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Tomaž (nepreverjen)

Ja saj ni čudno...delodajalci bi radi imeli strokovnjake v svojih firmah za minimalno plačilo in dokler bo tako dvomim,da se bo kdo sploh prijavil na tako delovno mesto.Žal resnica boli✌️

Starejše novice