Na soočenju štirih kandidatov za župana Ptuja, ki jim po javnomnenjski anketi Ptujinfo v županskem boju kaže najbolje, se je razvila debata o socialni sliki na Ptuju.
Uredništvo Ptujinfo je v lokalu Muzikafe v središču starega jedra Ptuja soočilo štiri kandidate za župana Ptuja, ki jim po javnomnenjski anketi Ptujinfo v županskem boju kaže najbolje. Soočili smo trenutnega podžupana Mestne občine Ptuj Gorazda Oreška (skupina volivcev in Lista ZA Ptuj), nekdanjega župana Mestne občine Ptuj Štefana Čelana (skupina volivcev in Lista dr. Štefana Čelana), nekdanjega poslanca Andreja Čuša (skupina volivcev in Lista Andreja Čuša) in mestno svetnico Mestne občine Ptuj Nuško Gajšek (stranka SD).
Začetek novembra je Boris Krabonja iz humanitarnega društva UP-ornik sporočil novico, da društvo svoja vrata odpira tudi na Ptuju, ki bo na voljo ranljivim skupinam. Ljudje, ki so na Ptuju v najhujši socilani stiski nimajo denarja niti za avtobusno karto do Maribora. Društvo UP-ornik namreč zahteva osebni stik s tistimi, ki jim pomaga. Po podatkih, ki jih je Ptujinfo pridobil s strani Borisa Krabonje, gre za kar dvajset primerov, ki nimajo niti za avtobusno karto do Maribora, pri čemer pa gre večinoma za družine z obema brezposelnima staršema ali za samohranilce. Bojijo se, da bodo, ko bodo začeli z delovanjem, odkrili še hujše socialne slike.
Je ta bojazen upravičena? Kakšne socialne slike se skrivajo za zidovi Ptuja?
»Zagotovo je kar veliko ljudi, ki doživljajo te socialne stiske, kar je najbolj tragično pa je, da te socialne stiske doživljajo ljudje, ki delajo po 8 do 10 ur na dan in delata oba, mož in žena. Hkrati pa, če pogledate socialne programe dveh, ki sta brezposelna in imata dva ali tri otroke, praktično razlike med dohodki ni, ne med enim ne med drugim. Država je torej s temi neumnostmi, ki jih dela, pravzaprav delo razvrednotila in prepustila preoblikovanje dohodkov in plač na popolnoma neoliberalen način, kar je zame popolnoma nesprejemljivo. Zagotovo si bom kot župan, tako kot v preteklih 12 letih, prizadeval za to, da Ptuju ne bo nihče lačen, torej imamo toliko javnih kuhinj in vedno sem povedal, če je kdo lačen, naj pride v pisarno in mu bomo uredili obroke v bolnišnici, v domu upokojencev, v šolah in tako dalje. Če kdo potrebuje sredstva za to, da bi otroka odpeljal v bolnišnice v Maribor in tako dalje, je bilo za to v mestni občini vedno posluha in bo tudi v prihodnje.«
Štefan Čelan
Kako lahko občina aktivno pomaga revnim?
»Jaz sem predlagala tudi ustanovitev socialnega sosveta, katerega vodja bi bil župan. Jaz, če bom županja bo to prva stvar, ki bom naredila. Jaz si želim na neformalni združit vse inštitucije, ki delujejo na območju mestne občine in pomagajo ljudem tak in drugače. Revščina je stigma in ljudje, ki so v resnični stiski se skrijejo, se ne izpostavljajo in jaz bi si želela, da bi prišla naprej ampak ne bodo. Zato rabimo te neformalne kontakte, stike. Mi ne rabimo razpravljati o imenih in priimkih, rabimo pa informacije, da obstajajo. Vsi vemo, da so ljudje, ki živijo v stiskat samo najdemo jih težko ravno zaradi tega, ker se umikajo v osamo. Pridejo res takrat, ko je že takšna kriza, ko je že tako hudo, da enostavno druge poti več ne vidijo. Takrat se sicer da pomagati, ampak bi bilo bistveno lažje pomagati že prej. Zato bo to moja prva naloga, ker revščine ne bomo nikoli v celoti izkoreninili. Lahko pa jo omilimo, lahko pomagamo ljudem in jim moramo. Jaz kot županja želim vedeti v kakšnih stiskat živijo naši občani in občanke, zato jim moramo pomagati.«
Nuška Gajšek
Ne le tisti, ki nimajo službe, tudi tisti, ki so zaposleni so v hudih socialnih stiskah, da o upokojencih z mizernimi pokojninami sploh ne govorimo. Kdo je torej zatajil, odgovor ne more biti vedno v državi?
»Tukaj je izključno država ta, ki postavlja pogoje in zakonodajo, ki to omogoča. Lokalna skupnost žal ne more postavljati pogojev kakšne bodo plače, kakšna bo minimalna plača, kakšna bo plača v Perutnini Ptuj.«
Andrej Čuš
Kako lahko aktivno pristopite k temu, da omilite najhujše socialne primere?
»Prvo mislim, da je naloga vseh socialnih delavcev, to jaz opažam, da se je potrebno iti na teren. Če bomo zaprti v pisarni ne bomo seznanjeni, kaj se dogaja na terenu. Prehodil sem skoraj že celi Ptuj in ko so me ljudje videli, ko so delali zunaj na vrtu, so me povabili k sebi in prav tisti, ki so imeli najmanj, so me največkrat povabili k sebi, če bom spil kavo ali sok. Ko vidiš v kakšnih razmerah ljudje živijo in koliko, malo drugače gledaš na svet. Jaz sem zelo vesel, da se je gospod Krabonja odločil priti na Ptuj. Imamo neko infrastrukturo, da lahko ljudem pomagamo, moramo pa še ta državni aparat, ki mislim, da ima veliko rezerv, bolj vključiti v delo v lokalni skupnosti.«
Andrej Čuš
Trenutni župan je dejal, da se socialna slika izboljšuje. Kako torej vi odgovarjate UP-orniku – humanitarnemu društvu, ko na plano povleče socialne slike za zidovi Ptuja?
»Jaz se zavedam, da je stanje na Ptuju takšno kot je in da se je vrsto let to tematiko pometalo pod preprogo. V zadnjih dveh letih sta zaživela dva programa. Eno je delilnica hrane, kjer 116 posameznikov oziroma družin se dnevno oskrbuje s hrano in da so v 16 mesecih razdelili skoraj 50 ton hrane. Pred kratkim smo odprli tudi dnevni center in center za brezdomne osebe. V dveh mesecih so zabeležili več kot 140 prenočitev in da se je 48 ljudi že oglasilo pri njih. Tako, da ni res, da ni inštitucij, ki bi se s tem ukvarjale. Na nas pa je seveda, da tem ljudem čim hitreje ponudimo programe za reintegracijo v družbo.«
Gorazd Orešek
