V času vse bolj nepredvidljivih mednarodnih razmer se Evropska unija sooča z vprašanjem, kako ohraniti svoj vpliv v svetu, kjer vse večjo vlogo igra moč velikih globalnih akterjev.
Svet, v katerem je nastajala Evropska unija, se hitro spreminja.
Geopolitične napetosti, zaostreni odnosi med velikimi silami in vse bolj nepredvidljivo mednarodno okolje pred Evropsko unijo postavljajo nove izzive.
Prav o teh so razpravljali udeleženci današnjega posveta o prihodnosti Evropske unije v državnem svetu.
Ob tem so opozorili, da prehod v nov svetovni red, v katerem prevladuje moč velikih globalnih akterjev, za Evropsko unijo predstavlja večji izziv kot za njene glavne gospodarske konkurente, Združene države Amerike in Kitajsko.
Negotovost postaja nova stalnica
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik komisije državnega sveta za mednarodne odnose Bojan Kekec in predsednik Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov Ivo Vajgl so v uvodnih nagovorih poudarili, da živimo v času negotovosti in nepredvidljivosti, kar pomembno vpliva na položaj Evropske unije.
Kot so izpostavili, je namen posveta ponuditi razmislek slovenski zunanji politiki v času negotovih in zaostrenih mednarodnih razmer.
Mojmir Mrak: Evropska unija vstopa v drugačni svet
Redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Mojmir Mrak je poudaril, da Evropska unija za Slovenijo ostaja ključni okvir za prihodnost.
»Za Slovenijo je jasno, da je Evropska unija ključen okvir, v katerem lahko kolikor normalno živimo v prihodnosti,« je dejal.
Po njegovih besedah je Evropska unija iz relativno stabilnega obdobja v začetkih, primernega za razvoj evropske integracije, prešla v svet, ki temelji na moči in je nastal v kontekstu globalne multipolarnosti več velikih igralcev.
Pri tem je opozoril, da je položaj Evropske unije zaradi njenega načina odločanja precej drugačen od položaja posameznih držav.
»Za Evropsko unijo prehod v novi svet predstavlja večji izziv kot za naše glavne gospodarske konkurente, Združene države Amerike ali Kitajsko. Ker je Evropska unija sestavljena iz 27 držav, nikoli ne bomo sprejemali odločitev tako hitro kot posamezna država. Tudi če bomo stvari bistveno pospešili in bomo bolj učinkoviti, ne moremo delati enako kot Združene države Amerike,« je dejal.
Po njegovem mnenju bo šele čas pokazal, ali se je Evropska unija sposobna prilagoditi spremenjenim razmeram in ohraniti svoje mesto med najvplivnejšimi svetovnimi akterji.
»Zadnje leto je bil za Evropo zelo turbulentno in težavno,« je dejal in spomnil na zaostrene gospodarske odnose s Kitajsko ter razhajanja z Združenimi državami Amerike pod Donaldom Trumpom.
Nahtigal: Evropska unija kljub pretresom ostaja močna
Da se svet hitro spreminja, je opozoril tudi izredni profesor Fakultete za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal.
Po njegovih besedah živimo v obdobju neskončnih vojn in hitre tranzicije iz enopolarnega v zelo kaotičen, razdrobljen in anarhičen svet. Kljub številnim tveganjem pa Evropska unija po njegovem mnenju še vedno ohranja močan položaj.
»V času pritiskov in odločanj moramo biti tudi potrpežljivi in strateški, saj Evropska unija kljub vsem pretresom v svetu ne stoji tako slabo. Je med največjimi gospodarstvi na svetu, ena najbolj razvitih socialnih, okoljskih in normativno urejenih skupnosti sveta, ki je še vedno velik vzor mnogim drugim državam po svetu in zelo inovativna v vrsti področij,« je dejal.
Evropa je na področju varnosti zaspala
Nahtigal je poudaril, da je v obdobju globalnih sprememb na preizkušnji strateška avtonomija Evropske unije na področju varnosti, energetike in konkurenčnosti.
»V kaotičnem prehodu je na preizkusu strateška avtonomija Evropske unije na varnostnem, energetskem in konkurenčnem vidiku. Na varnostnem smo zaspali, živeli v nekem udobnem navideznem mehurčku, zato je krepitev evropske varnostne dimenzije zelo pomemben premik.
Je prepočasen, prepozen, a se odvija. Če bo Evropska želela ohranjati mirovni projekt, se bo morala znati veliko bolj postaviti v varnostnem, organizacijske in tehnološkem vidiku,« je dodal.
Ob tem je vztrajal, da se Evropska unija ne sme odreči temeljnim načelom, na katerih gradi svojo mednarodno vlogo.
Po njegovih besedah mora Evropska unija še naprej dosledno spoštovati in zagovarjati mednarodno pravo, mednarodna načela, človekove pravice in multilateralne organizacije, vključno z Združenimi narodi, meddržavnim sodiščem in mednarodnim kazenskim sodiščem.
Prihodnost Evropske unije bo odvisna od sposobnosti prilagajanja
Razpravljavci so se strinjali, da bo sposobnost prilagajanja novim geopolitičnim razmeram odločala o tem, kakšno vlogo bo Evropska unija igrala v prihodnjih desetletjih.
Današnja razprava v organizaciji komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, ki jo je vodil nekdanji veleposlanik Roman Kirn, je bila tretji in zadnji del posveta o izzivih slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah.
