Obiskali smo ptujske skavte: Spanje pod zvezdami in luknja namesto stranišča

O tem, kako poteka skavtsko življenje, kaj se lahko mladi pri skavtih naučijo in zakaj je včasih dobro pustiti telefon doma, smo se pogovarjali z eno od voditeljic skavtov Ptuj 1 Mašo Sarić.

Kako bi skavtstvo opisala nekomu, ki vašega delovanja še ne pozna?

»Otroci se nam pridružijo pri različnih starostih, predvsem zaradi tega, ker si želijo čim več časa preživljati v naravi, oziroma si tega zanje želijo njihovi starši. Pri nas se potem učijo različnih veščin, kot so na primer prižiganje ognja, postavljanje bivaka, preživetje v naravi, kako biti eno z naravo. Učijo se prepoznavati drevesa, katere rasline so jedilne... Take stvari, ki bi prišle prav v primeru zombi apokalipse (smeh). Na kratko, otroci pridejo ker si želijo biti v dobri družbi, v naravnem okolju in se imeti fajn.«

Kako se skavti razlikujete od tabornikov?

»Uradno se najbolj razlikujemo po tem, da smo mi verska skupina, čeprav ni nobenega predpogoja, da moraš biti veren, da se nam lahko pridružiš. Verske vsebine so gotovo del našega delovanja, niso pa glavni del. Mi smo mogoče tudi bolj osredotočeni na neko preživetje, taborniki pa včasih malo bolj na udobje. Na taborih mi večinoma spimo pod zvezdami, taborniki pa si večkrat s sabo prinesejo zložljive postelje in gasilske klopi. In stranišča imajo. To je nam nekaj najbolj šokantnega (smeh). Mi si namesto stranišča izkopljemo luknjo in jo potem zagradimo s palicami. Bolj se torej opiramo na naše veščine.«

Delovanje skavtov na Ptuju 

Skavti so v mnogih mestih po Sloveniji razdeljeni v skupine, ki jih imenujejo stegi. Zgodovina skavtstva na Ptuju se je začela leta 1994, takrat je prvo lokalno enoto steg Ptuj 1 ustanovila Fani Pečar. Število skavtov se je nato povečalo, zato so ustanovili še steg Ptuj 2, ki pa danes ni več aktiven.

»Približno petnajst let nazaj so skavti Ptuj 2 razpadli zaradi nesreče, ki se je zgodila v najmlajši starostni skupini. Takrat se je veliko otrok izpisalo. Naš steg je takrat sicer še ostal, vendar je bilo v njem kar nekaj časa res malo ljudi,« je pojasnila Sarić.

Steg Ptuj 1 nosi prav posebno ime, in sicer steg Sončna pesem. Sarić nam je zaupala, da je zavetnik njihovega stega Frančišek Asiški, njegova najbolj znana molitev pa je prav Sončna pesem, po kateri so dobili ime.

Kako ste skavti znotraj stega razdeljeni? 

»Znotraj stega obstaja več vej, več raličnih starostnih skupin. Najmlajša skupina so Bobri, ki jih sicer na Ptuju nimamo, to je skupina za otroke do tretjega razreda osnovne šole. Malo starejši so Volčiči, otroci od tretjega do šestega razreda, naslednja pa je Četa, to so otroci od šestega razreda do prvega letnika srednje šole. Zadnja skupina, katere član si predvidoma do prvega letnika faksa oziroma dokler nisi pripravljen postati voditelj, pa se imenuje Klan. Sama sem voditeljica Klana. Za nas je predvsem značilno da veliko hodimo, tudi dva do tri tedne, z nahrbtniki. Imamo torej potovalne tabore. Ostali izvajajo tabore na način, da se nekje ustalijo. Četa mora že znati samostojno postaviti celoten tabor.«

Kako čez skavtsko leto izgleda urnik aktivnega skavta?

»Med vikendi imamo srečanja, čez leto pa dodatno izvajamo še tabore. Otroci in mladi se na začetku skavtskega leta s svojimi voditelji dogovorijo, kako in kdaj bodo potekala njihova srečanja. Mi v Klanu imamo srečanja vsak vikend, Četa vsak drugi vikend, Volčiči jih imajo včasih na tri vikende, odvisno od časa in dogovora. Srečanja so med sabo zelo različna, včasih smo zunaj in je vse skupaj zelo aktivno, včasih se igramo družabne igre, slikamo, hodimo v hribe... Izrazito pa spodbujamo možnost, da se lahko otroci tudi sami spomnijo, kaj bi radi počeli. Letos so na primer v Klanu s čajem in piškoti zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi so si na poletnem taboru plačali rafting. V Četi pa je zraven idej otrok poudarek tudi na nekih veščinah, ki jih morajo osvojiti, na primer samostojno prižiganje ognja.«

Kaj skavtstvo nauči otroke in mlade, česar verjetno ne dobijo drugje?

»Predvsem gradijo neko samostojnost, da bodo sposobni poskrbeti zase in se znajti v različnih situacijah, hkrati pa jim da naša skupnost možnost odklopa in kvalitetnega druženja. Redko se zgodi, da kdo pogreša telefon. Učijo se tudi spoštljivega odnosa do narave, kar se mi zdi v teh časih še posebej pomembno.« 

Kaj ti je pri skavtstvu najbolj všeč?

»Najbolj všeč mi je skupnost, ki sem jo s tem pridobila. Da imam prostor, kamor lahko vedno grem, da imam ljudi, ki jih lahko pokličem, če želim kam iti. Med skavti imam res dobre prijatelje in tudi če se ne vidimo vsak vikend ali vsak mesec, se imamo vedno super, ko se ujamemo. Med nami je ogromno enega smeha. In tudi določene veščine sem pridobila. Znam zavezati vozle, znam prižgati ogenj… Zaradi vsega tega se počutim bolj sposobno in samostojno.«

Ali je kakšen lep spomin iz skavtstva, ki bi ga še posebej izpostavila?

»Moj prvi tabor, ko še sploh nisem bila pripravljena na to, koliko bomo mi hodili. V naprej si nismo pogledali niti nadmorske višine, niti koliko kilometrov bomo prehodili. Hodili smo tri dni od zgodnjega jutra do večera, hkrati pa smo nosili še težke nahrbtnike. Spomnim se, da nas je takrat sprejel starejši par, dva angela (smeh). Prinesla sta nam vodo, sok in ogromen lonec testenin ter omake. Pri njima smo se tudi stuširali in nato prenočili. To je bil res najboljši večer.«

Zaupanje v ljudi in skupnost

Pomemben vidik skavtstva je tudi zaupanje, tako v druge ljudi kot tudi v samega sebe. Pri njihovih pohodih je veliko improvizacije, saj pogosto ne vedo v naprej, kje bodo prenočili. Prav to jih spodbuja, da se zanesejo na prijaznost ljudi in verjamejo, da bodo tudi neznanci pripravljeni pomagati.

»To je mogoče celo najbolj zabaven del. Vedno imamo sicer s sabo šotorke in vrvice, znamo zgraditi bivake, tako da smo v primeru, da ne bi dobili prenočišča, pripravljeni prespati praktično kjerkoli. Ampak se res zanašamo na prijaznost ljudi. Še nikoli se nam ni zgodilo, da bi nas kdo zavrnil. Če že sami niso mogli pomagati, so nam pomagali najti nekoga, ki nam je lahko. Enkrat se je zgodilo, da je gospa za nas poklicala župana, ki nam je potem odprl osnovno šolo, kjer smo spali v telovadnici,« je svoje vtise strnila Sarić.

Želiš postati skavt/inja?

Vsi, ki bi si želeli o ptujskih skavtih in njihovih aktivnostih izvedeti več, lahko več informacij poiščete na njihovem Facebook in Instagram profilu.