Jesen v Halozah že petič: Pet jesenskih sobot vina, kulinarike in razgledov, ki privabljajo obiskovalce

V Halozah bodo tudi letos jesen zaznamovali vino, domača kulinarika, druženje in razgledi. V vseh šestih haloških občinah namreč že peto leto zapored pripravljajo projekt Jesen v Halozah, zasnovan po zgledu avstrijsko-štajerske vinske ceste.

Od 17. oktobra naprej bo tako pestro tri oktobrske sobote in prvi dve soboti v novembru. Obiskovalcem bo svoja vrata odprlo okoli 20 različnih turističnih ponudnikov, ki bodo ponujali domače dobrote, vina in različna doživetja.

Projekt želijo ohranjati predvsem kot pristno in butično doživetje Haloz. V regijo bodo tudi letos organizirani avtobusni prevozi s Ptuja, kar obiskovalcem omogoča, da se po pokušini vin zvečer varno vrnejo domov.

Povpraševanje je večje od trenutnih zmogljivosti

Vodja projekta Jesen v Halozah Miran Senčar pravi, da so se v petih letih izvajanja veliko naučili in projekt iz leta v leto dopolnjevali.

Ob tem opažajo, da je zanimanje za jesenski obisk Haloz vse večje. Število gostov, ki želijo martinovati v Halozah in pokušati tamkajšnja vina, narašča, zaradi česar se organizatorji danes srečujejo predvsem z vprašanjem, kako zadovoljiti vse večje povpraševanje.

»Povpraševanje po obisku Haloz jeseni je bistveno večje od ponudnikov in kapacitet. Seveda pa ni pričakovati, da bi to lahko povečali v zelo kratkem času,« je povedal Senčar.

Ena izmed težav preteklih izvedb je bila ponudba hrane. Kot pravi Senčar, obiskovalci praviloma niso ostajali žejni, so pa organizatorji prejemali pripombe, da je kdo iz Haloz odšel lačen: »Tako da smo v prejšnjih letih imeli predvsem pripombe na to, da so odhajali obiskovalci lačni, žejni nikakor ne. Seveda ni pričakovati, da bi lahko sedanji ponudniki povečali svoje kapacitete, kuhinjske kapacitete in tudi znanja pa izkušnje v zelo kratkem času.«

Vključili tudi okoliške gostilne

Letos so zato poiskali rešitev in v projekt vključili tudi okoliške gostilne, ki še imajo proste zmogljivosti in niso daleč od vinogradov: »Če bodo postali lačni, bodo lahko poklicali gostinca, ki je v dolini, se odpeljali tja, se najedli in potem spet vrnili v Haloze. In na ta način bomo v bistvu rešili največjo težavo, ki smo jo v našem projektu zasledili v prejšnjih petih izvedbah.«

Na ta način želijo razbremeniti ponudnike v vinogradih, hkrati pa obiskovalcem omogočiti, da v Halozah preživijo večji del dneva, ne da bi jim primanjkovalo možnosti za topel obrok.

V Haloze tudi z avtobusom s Ptuja

Izziv za razvoj turizma v Halozah ostaja tudi infrastruktura. Ceste so ponekod ozke, vožnja pa zahteva več previdnosti. Senčar meni, da težava ni nepremagljiva, pomembno pa je, da se obiskovalci temu prilagodijo.

»Seveda je infrastruktura problem, vendar ni nepremagljiv. Obiskovalci se morajo navaditi, da so tukaj ceste nekoliko ožje in da je treba voziti nekoliko počasneje. Seveda pa ne smemo voziti pod vplivom alkohola. Ravno zato smo organizirali možnost prevoza z našimi avtobusi za tiste, ki radi kaj popijejo, da se lahko zvečer varno vrnejo domov,« je povedal.

Prihodnost Haloz v butičnem turizmu

Župan Žetal Matjaž Kopše meni, da je turizem lahko pomemben del prihodnosti Haloz, vendar ne v množični obliki: »Butični turizem absolutno, po mojem mnenju. O tem ves čas razpravljamo. Nikakor pa ne množični turizem. Butični turizem z višjo dodano vrednostjo in na višji ravni kakovosti.«

Kot je pojasnil, Haloze za množični turizem nimajo ustreznih zmogljivosti, zato bi se morale usmeriti v kakovostnejšo ponudbo z višjo dodano vrednostjo: »Kot pravim: butično, v manjšem obsegu, saj Haloze množičnega turizma ne bi bile sposobne ustrezno podpreti. Zato je treba ponudbo postaviti na višjo raven in jo razvijati butično.«

Želja je celoletni turizem

Županja Cirkulan Antonija Žumbar ob tem opozarja predvsem na pomen povezovanja med haloškimi občinami:

»Razvoja ni brez povezovanja, še posebej ne na področju turizma. Turizem je delo z ljudmi in uspešen je lahko samo s povezovanjem. Haloze so skriti biser. Vedno pravim, da so izjemno lepe, to pa nam povedo tudi ljudje, ki prihajajo k nam, tako turisti kot drugi obiskovalci. Nobenega obiskovalca ne zanima, ali je v občini Cirkulane, Žetale, Majšperk, Podlehnik ali Zavrč. Pomembno je, da je v Halozah. Zato je pomembno, da se med seboj povezujemo tudi občine in župani, saj turizem ne pozna meja.«

Želja haloških občin je, da bi se turistična ponudba sčasoma razširila čez vse leto in ne bi bila vezana predvsem na jesenske projekte. Na nekaterih območjih že pripravljajo spomladanske aktivnosti, večji izziv pa ostajajo zimski meseci.

»Želimo si, da bi turizem potekal vse leto in ne le v okviru projekta Jesen v Halozah. Na našem koncu so se že začele tudi spomladanske aktivnosti, velik izziv pa ostajajo zimski meseci. V Halozah sicer imamo bregove, vendar so prekratki za smučišča. Zato bi morali poiskati novo tržno nišo, s katero bi lahko ljudi privabili tudi pozimi oziroma jim ponudili vsebine, zaradi katerih bi nas obiskali,« je povedala.

Sprehod po haloških goricah kot uvod v jesensko dogajanje

Uvod v pet jesenskih sobot predstavlja tudi sprehod po Halozah oziroma haloških goricah. Župan Podlehnika Sebastjan Toplak poudarja, da želijo obiskovalcem pokazati tudi območja, kjer raste trta in nastaja vino, ter jih seznaniti z zgodovino haloškega vinogradništva.

»Želimo iz prve roke pokazati, kje so rastišča, kjer trta uspeva in kjer se prideluje vino. Hkrati imamo veliko povedati tudi o zgodovini. Ne gre za muho enodnevnico. Tradicija vinarstva in vinogradništva je v Halozah prisotna že stoletja in tukaj jo lahko začutimo ter vidimo,« je povedal.

»Že prva točka je v minoritskem samostanu, v obokani, približno 300 let stari kleti. Vemo, da so minoriti in dominikanci vino negovali in ga začeli pridelovati že pred stoletji, Haloze pa so bile ves čas del te tradicije. Tradicije nam torej ne manjka, prav tako vemo, da so to dobra rastišča. Zdaj se trudimo vse to povezati še s kulinariko,« je še dejal.