Skupna kmetijska politika je za Haloze ključna pri ohranjanju kmetijstva, krajine in biotske raznovrstnosti.
V oddaji AgriNextGen – Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil gost Peter Pribožič, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj.
Predstavil je izzive haloškega kmetijstva in pojasnil, kako lahko ukrepi Skupne kmetijske politike prispevajo k ohranjanju kmetovanja, poseljenosti in življenja na tem območju.
Generacijska prenova, ohranjanje podeželja, varovanje biotske raznovrstnosti ter krepitev konkurenčnosti kmetij so med pomembnimi usmeritvami Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.
Te usmeritve so še posebej pomembne na območjih z naravnimi omejitvami, kakršne so Haloze, kjer razgiban teren, manjše kmetije in zahtevnejši pogoji obdelave močno vplivajo na razvoj kmetijstva.
Zato imajo podpore SKP pomembno vlogo pri ohranjanju aktivnih kmetij, trajnostni rabi zemljišč in prihodnosti podeželja.
Haloze zaznamujejo strmine, majhne kmetije in zahtevni pogoji
Haloze veljajo za eno najbolj razgibanih kmetijskih območij v Sloveniji. Povprečna velikost kmetij znaša le okoli 4,6 hektarja, številne površine pa ležijo na strminah z nakloni med 35 in 50 odstotki.
Na zahodnem delu prevladuje živinoreja in gozdarstvo, vzhodni del pa je izrazito vinogradniški. Zaradi težjih pogojev pridelave so hektarski pridelki nižji, delo pa bistveno zahtevnejše kot na ravninskih območjih.
Pribožič opozarja, da je prav zato pomembno, da so ukrepi kmetijske politike prilagojeni razmeram na takšnih območjih.
»Kmetija mora ekonomsko preživeti, hkrati pa želimo ohraniti naravne danosti. Eno brez drugega ne gre,« pravi.
Plačila za območja z naravnimi omejitvami so ključna za obstoj kmetij
Med pomembnejšimi ukrepi Strateškega načrta SKP je intervencija IRP 01 – Plačila za naravne in druge omejitve (OMD), namenjena prav območjem, kjer je kmetovanje zaradi naravnih razmer dražje in zahtevnejše.
Kot pojasnjuje, ta plačila niso zgolj finančna pomoč, ampak nadomestilo za višje stroške, več dela in manjše proizvodne možnosti. Brez takšnih spodbud bi številne površine ostale neobdelane, posledično pa bi se začele hitro zaraščati.
»Ko se zemljišče zarašča, izgubimo tudi naravne habitate. Na teh območjih je opuščanje kmetijstva pogosto še večja nevarnost kot intenzivna pridelava,« razloži Pribožič.
KOPOP in biotska raznovrstnost pomagata ohranjati značilno krajino
Poleg OMD plačil pomembno vlogo igrajo tudi ukrepi KOPOP, predvsem intervencija IRP 18-03 – Biotska raznovrstnost in krajina, ki spodbuja prilagojeno gospodarjenje na traviščih, mejicah, sadovnjakih in drugih habitatih.
V Halozah so pomembna predvsem suha travišča, kjer uspevajo številne zaščitene rastlinske vrste, med njimi tudi naravne orhideje.
Po izvedbi projekta LIFE je bil v okviru nove SKP uveden tudi ukrep BK15, ki spodbuja ohranjanje teh habitatov. Letos je vanj vključenih približno sto hektarjev travišč.
Poudarja, da takšni ukrepi kmetom predstavljajo dodaten vir prihodka, hkrati pa prispevajo k varovanju naravne dediščine.
Vinogradništvo ostaja največja priložnost Haloz
Vzhodni del Haloz velja za eno najboljših vinogradniških leg v Evropi. Lapornata tla omogočajo pridelavo kakovostnega grozdja, vendar zahtevajo veliko ročnega dela in posebne mehanizacije.
Po besedah Pribožiča današnje haloško vinogradništvo temelji predvsem na ustvarjanju višje dodane vrednosti. Pomembno vlogo imajo tudi razvojni ukrepi SKP, med drugim LEADER, s pomočjo katerega je Vinarska zadruga Haloze kupila skupno polnilno linijo za stekleničenje vina.
Takšne investicije omogočajo, da lahko manjši vinogradniki skupaj nastopajo na trgu in ustvarjajo kakovostne končne izdelke.
Svetovanje in prenos znanja ostajata nepogrešljiva
Poseben poudarek Strateški načrt SKP namenja tudi sistemu AKIS, ki povezuje raziskave, inovacije in kmetijsko svetovanje.
Pribožič poudarja, da imajo na območjih, kot so Haloze, individualno svetovanje in prenos znanja še posebej pomembno vlogo, saj se razmere med posameznimi kmetijami zelo razlikujejo.
Svetovalna služba zato pomaga pri izbiri ustreznih ukrepov, pripravi vlog ter razumevanju obveznosti, ki jih posamezne intervencije prinašajo.
Aktivne kmetije pomenijo prihodnost Haloz
Ohranjanje aktivnih kmetij ni pomembno le zaradi pridelave hrane, ampak tudi zaradi poseljenosti, razvoja turizma, lokalne ponudbe in ohranjanja kulturne krajine.
Haloze imajo velik potencial za razvoj podeželskega turizma, vendar le, če bodo površine ostale obdelane in bodo mladi v regiji videli priložnost za razvoj.
»Haloze so zelo atraktivna pokrajina. Želimo si čim več lokalne ponudbe, da obiskovalci okusijo to, kar tukaj pridelamo in predelamo. Prav v tem vidim veliko razvojno priložnost območja,« še doda.
Ukrepi Skupne kmetijske politike tako niso namenjeni le podpori posamezni kmetiji, ampak prispevajo tudi k ohranjanju krajine, razvoju podeželja in dolgoročni prihodnosti Haloz.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
