Na nedeljskem glasovanju so se volivci izrekli, koga želijo v prihodnjih štirih letih na poslanskih sedežih.
Četudi bo potrebno na končne izide parlamentarnih volitev še nekaj časa počakati, pa je znano, da je nesporni zmagovalec tokratnih volitev Gibanje Svoboda.
Po 99,98-odstotka preštetih glasovnic in 70,05 visoki volilni udeležbi, je relativni zmagovalki državnozborskih volitev, stranki Gibanje Svoboda, glas namenilo 34,5 odstotka volivcev, s čimer je osvojila 41 poslanskih mandatov.
V državni zbor pa so se uvrstile še stranke SDS s 27 poslanci (23,5 odstotka), NSi z osmimi (6,9 odstotka glasov), SD s sedmimi (6,7 odstotka glasov) in Levica s petimi (4,4 odstotka glasov).
Kljub visoki volilni udeležbi smo se odločili preveriti, ali so bralci zadovoljni z izidom državnozborskih volitev in posledično zmago Gibanja Svobode ter Roberta Goloba.
Ustanovna seja najverjetneje 13. maja
Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 10. maja, nato pa bo poročilo o izidu volitev predala predsedniku republike Borutu Pahorju.
Tedaj bo tudi uradno znana sestava devetega sklica državnega zbora, ki se mora najpozneje 20 dni po izvolitvi sestati na ustanovni seji. Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja državnega zbora 13. maja, do takrat pa še vedno traja mandat dosedanje sestave.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi Državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru.
Minimalni pogoj za nastop novega državnega zbora pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev, gre za najmanj 46 poslancev, v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.
Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora. Prva seja praviloma že pokaže tudi obrise nove koalicije, saj predsednika državnega zbora poslanci na tajnem glasovanju izvolijo z večino vseh glasov.
Bo Robert Golob postal nov predsednik vlade?
Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade.
Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor bo posvetovanja predvidoma opravil 23. in 24. maja.
Pahor je že napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki bo s podpisi poslancev dokazal, da uživa zadostno podporo za izvolitev v državni zbor, torej da ima zagotovljenih vsaj 46 glasov.
Če pa po posvetih s poslanskimi skupinami ne bo nedvoumne podpore kandidatu za mandatarja, bo mandat podelil relativnemu zmagovalcu volitev.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Državni zbor mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.
Po izvolitvi mandatarja bo steklo imenovanje ministrov
Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še preostalih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
Anketa: Ste zadovoljni z izidom državnozborskih volitev?
Volivci smo naposled izbrali, kdo nas bo zastopal v novem sklicu državnega zbora. Kljub temu da je nesporni zmagovalec volitev Robert Golob in njegovo Gibanje Svoboda, nas zanima, ali ste sami zadovoljni z izidom volitev.
Svoje stališče lahko izrazite v spodnji anketi.
