V zimskih večerih, ko se temperature spustijo in ulice zasijejo v praznični svetlobi, se po domovih prebuja čarobnost božičnega časa. Ob tem pa se vsako leto pojavlja tudi vprašanje, kdaj je pravi trenutek, da se lotimo okraševanja božičnega drevesa.
Vse od dolgoletnih tradicij do modernih navad so mnogi mnenja, da naj bi božično drevo zažarelo šele na sam Božični večer, 24. decembra. Drugi pa zagovarjajo, da ni nič narobe, če drevo krasimo že nekaj dni prej, da bi podaljšali praznično vzdušje.
Ali je čarobnost okraševanja božičnega drevesa resnično vezana le na dan 24. decembra, ko praznično vzdušje doseže svoj vrhunec, ali pa se lahko ljubitelji božiča prepustijo ustvarjalnosti in veselju že nekoliko prej?
Da bi razjasnili to zanimivo debato, smo se odločili izvesti anketo, v kateri lahko izrazite svoje mnenje o tem, kdaj je najboljši čas za okrasitev božičnega drevesa.
Od poganov do časa reformacije
Božično drevo je eden najbolj prepoznavnih simbolov božiča v Sloveniji in drugod po svetu. Vendar pa se morda ne zavedate, da ima ta tradicija zanimivo in raznoliko zgodovino, ki sega vse do poganskih časov.
Že dolgo pred pojavom krščanstva so ljudje na severni polobli z zimzelenimi rastlinami okrasili svoje domove, zlasti vrata, in tako obeležili zimski solsticij. Ljudje so takrat ta del leta razumeli kot vrnitev moči boga sonca, ki je bil pozimi oslabljen. Zimzelene rastline so jih tako spominjale na to, da bo bog spet zažarel in da je treba pričakovati poletje.
Vendar je prava preobrazba božičnega drevesa potekala v 16. stoletju v državah centralne Evrope, pa tudi Baltskih državah, kjer so ljudje začeli postavljati smreke v svoje domove ter jih okraševati s sladkarijami, jabolki in majhnimi igračami.
Drevo tudi pogosto povezujejo s protestantskim reformatorjem Martinom Lutrom, ki naj bi prvi okrasil drevo s prižganimi svečami.
K priljubljenosti božičnega drevesa doprinesla kraljeva družina
Do popularizacije božičnega drevesa in njegovega okraševanja je nato prišlo v 19. stoletju, predvsem zaradi vpliva britanske kraljeve družine in spretnih marketinških potez.
Pri tem je imel veliki vpliv nemški princ Albert, mož britanske kraljice Viktorije, ki je leta 1841 prinesel božično drevo v svoj dom v Angliji. Princ Albert je izvirno nemško tradicijo prenesel v britanske domove, s tem pa je božično drevo postalo modno in priljubljeno med britanskim plemstvom.
Ilustracije te idile s srečno družino ob božičnem drevesu so nato postale javno dostopne, saj so jih tiskali in distribuirali časopisi tistega časa. To je ustvarilo javni interes in željo po posnemanju te kraljeve tradicije.
Ljudje so začeli postavljati božična drevesa v svoje domove, posnemali so princa Alberta in kraljico Viktorijo ter okraševali drevesa s sladkarijami, jabolki, barvnimi trakovi in drugimi okraski.
Jelko naj bi postavili 24. decembra in pospravili 6. januarja
Tradicionalno postavljanje in krašenje božičnega drevesa na 24. december ima korenine v nemških običajih, a se je sčasoma razširilo tudi v druge dele sveta.
Kot razlagajo zgodovinarji, so sodobna božična drevesa povezana s tako imenovanim rajskim drevesom iz srednjeveških moralitetnih iger, ki so jih prirejali 24. decembra, na dan spomina in goda Adama in Eve.
V takšnih igrah so kot rekvizit uporabljali drevo, okrašeno z jabolki, ki so predstavljala sadove z drevesa spoznanja dobrega in zla in s tem izvirni greh in okroglimi belimi oblati, ki so predstavljali evharistijo in odrešenje. Rajsko drevo pozneje postavili v domove, pri čemer so jabolka zamenjali okrogli predmeti, kot so bleščeče rdeče krogle.
Po krščanski tradiciji se tako Božično drevo tradicionalno postavi na božični večer, 24. decembra, in ostane postavljeno do svetih treh kraljev, 6. januarja.
Krščanska tradicija pravi, da naj bi božično drevo, okraske in lučke pospravili 12. noč po božiču, to je 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, medtem ko bi jaslice morali pustiti do 2. februarja, ko je svečnica.
Kako je božično drevo prišlo v Slovenijo?
Božično drevo je v Slovenijo prišlo v 19. stoletju in se je uveljavilo kot del božičnih praznovanj. Pri tem je šlo predvsem za vpliv nemških in avstrijskih božičnih običajev ter kulturnih izmenjav med ljudmi različnih narodnosti in regij.
Prvo moderno okrašeno božično drevo, kot ga poznamo danes, je tako v Slovenijo pripeljal nemški pivovar Peter Luelsdorf. Leta 1845 je v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce.
Ta običaj so med buržoazijo hitro razširili nemški uradniki, trgovci in obrtniki. Višji sloji so drevesa običajno krasili z orehi, zlatimi jabolki, rožiči in svečami, a je katoliška večina v Sloveniji ta običaj sprva zavračala, saj je menila, da gre za tipično protestantsko tradicijo.
Povedno je tudi dejstvo, da je bil prvi okrašeni božični sejem v Ljubljani organiziran že leta 1859. Vendar je bila ta tradicija podeželskemu prebivalstvu skoraj neznana vse do prve svetovne vojne, po kateri so vsi začeli okraševati drevesa.
Anketa: Kdaj po pravilih postaviti božično drevo, 24. decembra ali prej?
V prazničnem vzdušju, ki je že začelo zavzemati naše domove, se je pričela ena izmed najbolj vročih debat v tem času leta - kdaj je pravi trenutek, da okrasimo božično drevo?
Tradicionalisti trdijo, da je 24. december edini dan, ko na jelko lahko obesimo okraske, medtem ko drugi že tedne prej svoja božična drevesca krasijo z lučkami in kroglice.
Z željo, da razbijemo to praznično dilemo, smo se odločili stopiti v stik z našimi bralci. V anketi, ki sledi, nas zanima, ali lahko božično drevo krasimo že pred 24. decembrom ali pa moramo to storiti na ta posebni dan?
Povabljeni ste, da delite svoje izkušnje in tradicije ter sodelujete v tem prazničnem glasovanju.
Starejše novice
