Bomo ostali brez dimnikarjev? Šolanje v Mariboru zaključuje še zadnji

Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor je edina šola v Sloveniji, ki izobražuje za dimnikarski poklic. A zadnja leta poklic za bodoče dijake ni več zanimiv, za dimnikarja se trenutno namreč izobražuje le še en dijak. 

Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport je zato sklenilo, da se program v naslednjem šolskem letu več ne bo izvajal. »To je katastrofa za poklic,« je za Mariborinfo povedal Ciril Ambrož, profesor praktičnega pouka in teorije ter vodja delavnic.

Zadnji dimnikar končuje šolanje

Za dimnikarski poklic se na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor izobražuje le še en dijak. Ta obiskuje tretji letnik in bo tako letos zaključil šolanje. Mlajših dijakov, ki bi mu sledili, pa na šoli, žal, ni. V prvi in drugi letnik ni vpisan nihče. 

Zanimanje za delo dimnikarja je torej zelo nizko, a Ambrož pojasnjuje, da ni bilo vedno tako. Še pred leti je bilo v letnik vpisanih pet ali več dijakov. Pred nekaj leti se je sicer že zgodilo, da se ni vpisal noben učenec, a so naslednje leto zopet bili.

Dimnikar je še kako pomemben poklic

»Vsekakor je dimnikar tisti poklic, ki ga potrebujemo,« je jasen Ambrož. Čeprav se vedno več ljudi odloča za kurjenje s toplotnimi črpalkami, bo še vedno ostalo veliko klasičnih goriv, kjer je treba kurilne naprave in plinovodne naprave redno vzdrževati. »Vsekakor mora biti to strokovno vodeno,« dodaja Ambrož. 

Vodja delavnic pojasnjuje, da v Sloveniji vsako leto umre okoli deset ali več ljudi zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. 

Poklic dimnikarja je tako še kako pomemben. Zanimanje mladih za ta poklic bi se po mnenju Ambroža lahko povečalo z višjimi štipendijami in pomočjo države.

Rešitev v višjih štipendijah 

Po besedah Ambroža je težko najti pravi vzrok, zakaj med mladimi upada zanimanje za poklic dimnikarja. Delno vzrok tiči v starših, v okolju in v nespodbudnih štipendijah. V Sloveniji se mlade spodbuja s štipendijami za deficitarne poklice, a so te po mnenju Ambroža prenizke. Dijaki prejmejo le borih sto evrov. 

Povsem drugačna slika je v Avstriji, kjer prejme zidar v tretjem letniku šolanja blizu 2000 evrov finančne spodbude. »Najvišjo štipendijo dobi zidar, ker imajo strategijo. Ker vedo, da ta poklic potrebujejo,« pravi naš sogovornik. 

Ambrož: »Katastrofa za poklic«

Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport je sklenilo, da se program v naslednjem šolskem letu več ne bo izvajal. »Katastrofa za poklic. Vsi alarmi bi morali že davno zvoniti,« je svoje mnenje o odločitvi ministrstva izrazil Ambrož. 

Mladih primanjkuje tudi za druge poklice in pogosto se uveljavlja razmišljanje »saj to lahko vsak dela«. A za dimnikarje tega ni moč reči.

Ukinitev programa je zato po besedah Ambroža katastrofa za poklic: »Vsi, tako stroka kot šola, bi se morali temu upreti in vložiti nek skupni napor, da bi pritegnili več mladih ljudi.«

Dimnikarji odhajajo v pokoj, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni

Vodja delavnic pojasnjuje, da gre vsako leto veliko dimnikarjev v pokoj. A ker se na šoli več ne izobražujejo novi dimnikarji, teh ni mogoče nadomestiti.

Delno to rešujejo z izobraževanjem odraslih: »Nekaj imamo prekvalifikacij, ampak to je, seveda, premalo, da bi zagotovili potrebe stroke.« 

V okviru izobraževanja odraslih se za poklic dimnikarja trenutno šolajo trije.

Oprema je, znanje je, ni le dijakov

»Mi imamo v šoli krasno dimnikarsko učilnico, ki smo jo opremili s pomočjo podjetij, ki so dala opremo,« razlaga Ambrož. Polovico priigranega denarja so pred leti za opremo učilnice namenili tudi dimnikarji, ki so sodelovali v kvizu Lepo je biti milijonar. Nekaj opreme so jim podarili tudi sami dimnikarji. 

»Žal, oprema zadnje čase bolj ali manj sameva. In premalo je tistih, ki jih to skrbi,« je zaključil Ambrož.