Če bi bili pijani, se avto pač ne bi zagnal. Bodo alkoholne ključavnice kmalu tudi pri nas?

Kot dopolnilni prekrškovni ukrep oziroma rehabilitacijski program za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, se možnost uvedbe alkoholnih ključavnic.

»Navedeno predvidevata tudi Evropska uredba o splošni varnosti vozil, ki določa, da morajo biti od 6. julija 2022 vsi novi tipi vozil, od 7. julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ter Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023 – 2030,« so sporočili z Agencije za varnost prometa.

Skratka, v napravo bi morali pihniti vsakič, ko bi sedli za volan, da bi dokazali, da niste pili alkohola. V primeru, da bi prekoračili dovoljeno vrednost, se avtomobil ne bi zagnal. 

Ob tem je Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, poudarila, da namestitev tovrstnih alkoholnih ključavnic za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola, podpira dobre tri četrtine javnosti, namestitev za poklicne voznike pa skoraj 90 odstotkov.

Podvoji pri 0,5 promila

Letos do konca meseca septembra beležimo 8,5 odstotka manj prometnih nesreč, 11,8 odstotka manj smrti (15 umrlih), 13,4 odstotka manj hudih telesnih poškodb (97) in 8 odstotkov manj lažjih telesnih poškodb (438) zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani.

Povprečna stopnja alkoholiziranosti je letos v smrtnih prometnih nesrečah znašala 1,14 promila. Vzroki za smrtne prometne nesreče alkoholiziranih povzročiteljev so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer in nepravilno prehitevanje.

Policisti so letos odredili 344.237 alkotestov, od tega je bilo 9.319 pozitivnih in 213 odklonjenih. Odredili so 1166 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 191 pozitivnih in 639 odklonjenih.

Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat. V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 odstotkov vseh umrlih).

Lani je 7 mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let, bil je pod vplivom alkohola in je prometno nesrečo tudi povzročil. 

Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. 

Posledice alkoholiziranosti

Z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času.

Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav tako imenovanega tunelskega vida, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida.

Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.