Slika je simbolična.
Zdravstveni zavodi različno izplačevali dodatke za covid-19.

Računsko sodišče je v prečni reviziji izplačevanja dodatkov zaradi epidemije covida-19 v letu 2021 v šestih javnih zdravstvenih zavodih ugotovilo, da so imeli zavodi različen pristop pri določitvi pogojev za priznanje dodatkov.

Posledično so uslužbenci na primerljivih delovnih mestih prejemali dodatke v različnem obsegu.

V končni oceni revidiranih šestih javnih zdravstvenih zavodov je računsko sodišče izreklo Psihiatrični bolnišnici Begunje mnenje s pridržkom, Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Soča, zdravstvenima domovoma Trbovlje in Idrija ter Psihiatrični bolnišnici Vojnik pa pozitivno mnenje, saj pri izplačilih dodatkov ni ugotovilo pomembnih nepravilnosti.

Največji zneski dodatkov izplačani zdravnikom

Revidirani javni zavodi so po navedbah računskega sodišča imeli različen pristop pri določitvi pogojev za priznanje dodatkov, saj je bila zaradi ohlapnih določb predpisov pristojnost za določitev teh pogojev in s tem višine dodatkov prenesena na predstojnike javnih zdravstvenih zavodov.

Posledično so javni uslužbenci v revidiranih javnih zavodih v letu 2021 iz naslova vseh dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, povprečno prejeli precej različne zneske, ki so se gibali od 3517 evrov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra do 6112 evrov v Zdravstvenem domu Idrija.

Največji zneski dodatkov so bili izplačani javnim uslužbencem na zdravniških delovnih mestih in so se gibali od 15.196 do 26.212 evrov.

Sledijo diplomirane medicinske sestre, v Psihiatrični bolnišnici Begunje pa sta bila med največjimi prejemniki tudi dva javna uslužbenca iz plačne skupine J.

Vsaj en dodatek je v letu 2021 prejemal vsak javni uslužbenec, saj jim je najmanj dodatek za delo v rizičnih razmerah pripadal že, če so prišli v službo oziroma bili prisotni na delovnem mestu.

Najvišji izplačani dodatek za delo v rizičnih razmerah 16.508 evrov

Največji znesek dodatka za delo v rizičnih razmerah je bil obračunan javnemu uslužbencu na zdravniškem delovnem mestu v Valdoltri v znesku 16.508 evrov, saj je imel pri obračunu dodatka upoštevane vse ure oziroma 90 odstotkov ur prisotnosti na delovnem mestu, prav tako tudi vse ure, ko je bil začasno razporejen k drugemu izvajalcu.

Največji znesek dodatka za rizične razmere direktorjem v zdravstvu je imel obračunan direktor v Valdoltri v znesku 6687 evrov, saj je imel obračunan dodatek od polovice ur dejanske prisotnosti.

Največji znesek dodatka za neposredno delo v okolju s covid-19 pacienti je imela obračunan javna uslužbenka na zdravniškem delovnem mestu v Psihiatrični bolnišnici Vojnik v znesku 7244 evrov, saj je večino delovnega časa opravljala delo v rdeči in sivi coni ter v dežurstvu.

Ob morebitni razglasitvi epidemije bolj enoten pristop pri določitvi dodatkov

Največji znesek dodatka za nevarnost in posebne obremenitve skupine J v zdravstvu je imela obračunan javna uslužbenka v Psihiatrični bolnišnici Begunje v znesku 3397 evrov, saj je imela ta dodatek po ocenah revizorjev neupravičeno obračunan tudi za delo v dežurstvu.

Generalna državna revizorka, Jana Ahčin v zbirnem poročilu zaključuje, da nedvomno drži, da situacije v zavodih niso bile popolnoma primerljive, zato je bilo smiselno nekatere odločitve prepustiti predstojnikom, vendar pa ugotovitve računskega sodišča kažejo, da sistem (pre)široke pristojnosti za odločanje predstojnikov ni pripeljal do ustreznih rešitev.

»Glede na ugotovitve prečne revizije menimo, da bi bilo treba v prihodnje, če bo prišlo do ponovne razglasitve epidemije ali podobne situacije, zagotoviti bolj enoten pristop pri določitvi morebitnih dodatkov, pri čemer bi bilo smiselno, da aktivnejšo vlogo prevzame predvsem ministrstvo za zdravje. Pri tem bi bilo treba po našem mnenju zagotoviti tudi, da se za posamezno okoliščino priznava le po en dodatek,« je zapisala.

Starejše novice