Če smo se še lansko poletje ukvarjali z ekstremno sušo in obsežnimi gozdnimi požari, pa je letos vreme zašlo v drug ekstrem. Tako skoraj ne mine dan, da ne bi naše kraje zajela neurja s silovitim vetrom, nalivi in točo.
Da so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši in intenzivnejši, ne moremo zanikati. Vendar se ob primerjavi s prejšnjim letom mnogim poraja vprašanje, kaj je letos tako drugače in kateri so razlogi za letošnje dolgotrajno pojavljanje močnih neviht in neurij na območju Slovenije.
S podobnimi vprašanji se te dni srečuje tudi Meteoinfo Slovenija, skupina ljubiteljev opazovanja, preučevanja ekstremnih vremenskih pojavov in podnebja. Kaj torej odgovarjajo?
Na razvoj neviht vpliva stik različnih zračnih mas v višinah
V svoji najnovejši analizi so ljubiteljski meteorologi pojasnili, da je razlaga za letošnje ekstremno vremensko dogajanje povezana s specifičnimi vremenskimi pogoji nad Alpami in širšim srednjeevropskim območjem.
Tako razlagajo, da se na območju Alp trenutno srečuje topla zračna masa iz Sredozemlja in hladnejša zračna masa, ki prihaja od severozahoda.
Nad Slovenijo poteka pas velikega temperaturnega gradienta v nižjih plasteh ozračja, saj je južno od Slovenije temperatura na višini približno 1500 metrov okoli 20 stopinj Celzija, medtem ko je na severni strani Alp temperatura skoraj 10 deset stopinj nižja.
Zaradi stika zračnih mas v višinah se razvijajo ugodni pogoji za nastanek neviht. Poleg tega prisotnost vetrnega stržena v višinah pripomore k intenzivnosti neurij, saj povečana hitrost vetra omogoča organizacijo in daljšo življenjsko dobo nevihtnih celic ali sistemov.
»Smer gibanja zračnih mas v zadnjih dneh je višinski zahodnik, kar je tudi v splošnem najbolj pogosta smer, od koder nad naše območje prihajajo zračne mase,« razlagajo v Meteoinfo Slovenija.
Najmočnejše nevihte se razvijajo na topli strani fronte
Vremenska fronta, ki ločuje toplo sredozemsko zračno maso od hladnejše mase severno od Alp, je relativno stacionarna zaradi poti ciklonov preko severne Evrope.
Ta fronta se nenehno zadržuje na istem območju, medtem ko hladen zrak ne more prodirati južneje, zaradi česar prihaja do rednih pojavov manjših frontalnih valov. Topla zračna masa nad Sredozemljem preprečuje širjenje hladnega zraka, hladna fronta pa zaradi oddaljenosti ciklona ostaja na mestu.
Najmočnejše nevihte se razvijajo na topli strani fronte, kjer se zrak bolj segreje pri tleh, kar ustvarja večjo vertikalno temperaturno razliko.
»S tem se ustvari večja temperaturna razlika po vertikali. Prav ta razlika v kombinaciji z vlažno zračno maso pri tleh povzroča nestabilnost ozračja, omogoča razvoj konvekcije in predstavlja 'gorivo' za nevihte. Večja, kot je razlika v temperaturi dvigajočega se zraka in zraka v njegovi okolici, hitreje se bo ta dvigal, gre za učinek vzgona,« dodajajo v Meteoinfo Slovenija.
Pomembno vlogo igra tudi močan zahodni veter v višinah
Začetek razvoja nevihtnih celic je pogojen z dnevnim segrevanjem zaradi sončnega obsevanja ali prisilnim dvigom zračnih mas ob ovirah, kot so hribovja in gorovja. Večinoma k nastanku prvih neviht prispevata oba dejavnika, so jasni v Meteoinfo Slovenija.
»Slednje nam odgovori na vprašanje, zakaj v zadnjih dneh nevihtne celice najpogosteje nastajajo nad Alpami in na njihovem robu v Avstriji in Italiji. Nadaljnje proženje neviht lahko spodbudijo predhodno nastale nevihtne celice, saj v njihovi okolici prihaja do mešanja, kar prav tako privede do prisilnega dviga okoliškega zraka. Če vsem tem sestavinam dodamo še prej omenjen močan zahodni veter v višinah, dobimo recept za močna neurja,« poudarjajo ljubiteljski vremenoslovci.
Pri tem pa dodajajo, da se nevihtne celice običajno premikajo proti vzhodu zaradi višinskega zahodnika. Včasih se zaradi spreminjanja smeri vetra v višinah lahko obrnejo v severozahodnik ali jugozahodnik, kar vpliva na smer njihovega gibanja.
Nevihtne celice se lahko združijo v nevihtne sisteme
V nekaterih primerih pa se nevihtne celice združijo v nevihtne sisteme, ki so organizirani in vztrajni, dokler so prisotni ugodni vetrovni pogoji.
»To pomeni, da nevihtni sistem ob svojem gibanju vzpostavi ravnovesje med dotokom in iztokom energije, kar omogoča njegovo dolgoživost, dokler so na njegovi poti za to ugodni pogoji. Tovrstni nevihtni sistemi z močnimi višinskimi vetrovi potujejo po robu prej omenjenega frontalnega 'vala', lahko pa se njihovo gibanje odkloni tudi proti jugu,« razlagajo v Meteoinfo Slovenija.
Po njihovih besedah smo bili prav takšnemu pojavu priča v preteklih dneh, ko nas je iznad Italije doseglo več sistemov v obliki nevihtnih linij, ki so pot nadaljevali preko Hrvaške, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter naprej proti jugovzhodu.
»Linijska oblika nevihtnega sistema prinaša zelo močne sunke vetra, preko 100 kilometrov na uro, v smeri gibanja sistema, medtem ko je debela toča manj značilna in se lahko pojavlja na južnem robu v primeru razvoja supercelične nevihte,« zaključujejo v Meteoinfo Slovenija.
Meteorologi opozarjajo, da so nevihte lahko zelo močne, z močnimi sunki vetra in morebitno debelo točo, zato je pomembno, da ljudje ostanejo previdni in spremljajo vremenske napovedi ter opozorila.
Starejše novice
