Kakšen je božič za LGBTIQ+ osebe? Pogosto čas pritiskov, krivde in sramu

Na to so v prazničnem času opozorili pri programu SQVOT, programu Društva Parada ponosa za zmanjševanje tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost LGBTIQ+ mladih. 

Kratica LGBTIQ+ zajema lezbijke, geje, biseksualne osebe, transpolne osebe, interspolne osebe, osebe, ki prevprašujejo svojo spolno identiteto, pa tudi osebe, ki se identificirajo kako drugače oziroma na načine, ki so v skupnosti manj prepoznani (zato oznaka +).

»Veliko LGBTIQ+ oseb s procesom razkritja izgubi pomembne osebe v svojem življenju – velikokrat je to tudi primarna družina, torej starši, skrbnice_ki, babice, dedki, tete, strici in ostale_i sorodnice_ki, skratka tiste osebe, s katerimi naj bi med drugim preživljali tudi praznične dneve pred nastopom novega leta,« pravi koordinatorica programa SQVOT Vesna Štefanec.

Nekatere osebe se kljub temu vračajo v družinsko okrožje in se izpostavljajo stresu, ki vpliva na njihovo duševno zdravje.

V letu 2021 je medijsko podjetje PinkNews izvajalo kampanjo z naslovom Vse, kar si želim za božič, je biti jaz. Ob začetku kampanje so bralke_ce prosile_i, naj jim povedo, kako doživljajo praznike. Odzvalo se jih je več kot 7.500.

Mnogi so delili zgodbe o tem, kako so jih pri praznični večerji prisilili, da svoje spolne usmerjenosti in/ali identitete niso razkrivali, kako so jih sorodniki klicali po imenu, ki jim je bilo pripisan ob rojstvu, vendar ga ne uporabljajo več, ter kako so jih priganjali k temu, da se »ustalijo«.

Kar dvainosemdeset odstotkov bralk_cev je odgovorilo, da se jim zdi, da morajo skrivati, kdo so, deset odstotkov pa jih je dejalo, da nameravajo letošnje praznike preživeti same_i.

»Osamljeno je,« je dejala ena od žensk. »Kot queer oseba moraš imeti neverjetno srečo s primarno družino ali pa biti med prazniki skorajda v krogu izbrane družine. Nisem še razkrita, zato me tišina in zadrževanje resnice pogosto prizadaneta. Nenehna vprašanja o fantih postajajo vse težje obvladljiva.«

Kar oseminšestdeset odstotkov anketiranih bralk_cev je izjavilo, da so zanje počitnice bolj stresne, ker so LGBT+. Anketa ugotavlja, da je božič za LGBT+ osebe čas »krivde in sramu«.

V Sloveniji morajo osebe še vedno skrivati svojo LGBTIQ+ identiteto

Čeprav je PinkNews medij, ki primarno deluje v Veliki Britaniji, izkušnje oseb LGBTIQ+ v Sloveniji niso veliko drugačne oziroma boljše, opozarjajo pri programu SQVOT.

V raziskovalnem poročilu Ljubo doma? Bivanjske razmere LGBTIQ+ oseb v Sloveniji lahko vidimo, da je triindvajset odstotkov oseb poročalo, da morajo v svojem trenutnem bivališču skrivati svojo LGBTIQ+ identiteto, ker se bojijo za svojo varnost. 

Podatki kažejo, da je približno tretjina mladih LGBTIQ+ oseb, ki so izpolnile vprašalnik, v veliki meri ekonomsko odvisna od svojih staršev.

Skoraj šestdeset odstotkov teh oseb trenutno prebiva pri starših ali skrbnicah_kih, kar njihovo ekonomsko odvisnost dodatno poglablja. Osemindesemdeset odstotkov mladih, ki so ekonomsko odvisne_i od staršev ali skrbnic_kov in trenutno bivajo z njimi, je stanovanjsko izključenih.

Od tega jih triinpetdeset odstotkov prikriva svojo LGBTIQ+ identiteto zaradi strahu za svojo varnost, šestinpetedeset odstotkov jih doživlja psihično nasilje, šestnajst odstotkov ekonomsko nasilje in trinajst odstotkov fizično nasilje.

Posledično veliko LGBTIQ+ oseb praznike raje preživlja s t. i. izbrano družino.

Kaj je izbrana družina?

Izraz opisuje ljudi, s katerimi smo ali nismo sorodstveno povezane_i ter imajo enako vlogo, kot naj bi jo imela (primarna) družina, v katero smo rojene_i. zbrana družina je torej tesno povezana skupina ljubljenih, ki niso nujno povezani s sorodstvenimi razmerji.

V Društvu Parada ponosa opozarjajo, da so normativi glede t. i. »pravilne« družine in »pravilnega« preživljanja praznikov v naši družbi še vedno zelo prisotni, tako v šolah kot v medijih, na socialnih omrežjih ter konec koncev na ulici.

Zato je pomembno, da ozaveščamo in opozarjamo, da so izbrane družine prav tako – če ne celo bolj – legitimne ter da nam lahko dajo enako ali še več kot primarne družine.

Imeti ob sebi osebe, ki predstavljajo varnost, udobje in dom, pomembno vpliva tudi na duševno zdravje – s podporo in ljubeznijo lažje premagujemo stresne situacije, čustveno bolečino, depresijo, tesnobo in druge podobne težave, s katerimi se morda srečujemo.

Ekipa SQVOT-a se zaveda pomena podpore, varnih prostorov in zaupnih pogovorov in želijo si, da bi skupnost tudi v njih na nek način našla izbrano družino.

Zato ustvarjajo prostore, kamor se lahko LGBTIQ+ mladi zatečejo v stiski, osamljenosti, dolgčasu ali kar tako. Za obisk (izbrane) družine namreč ne potrebujemo vedno razloga.