V času praznikov se vsi želimo družiti z ljudmi zunaj našega gospodinjstva. Ekipa Sledilnika svetuje, da letos prihranimo druženja le za najožji krog, druge pa, če ne gre drugače, povabimo raje na srečanje — tudi sprehod na svežem zraku je boljši v prijetni družbi. Za tisti krog, s katerim pa se želimo družiti: prosimo, da na podlagi strokovnih znanj in priporočil premislimo, kako lahko to storimo kar se da odgovorno.
Zdaj je čas, da oblikujete ekskluzivni družabni mehurček
Edini način, da lahko praznike v širšem krogu preživimo varno, je, da ostanemo znotraj našega mehurčka, oziroma da za to obdobje oblikujemo ekskluzivni družabni mehurček. Čas za oblikovanje takega mehurčka je zdaj, dva tedna pred prazniki.
To pomeni, da se z izbranimi prijatelji in družino pogovorimo in skupaj odločimo, da se bomo pred napovedanim druženjem srečevali samo in izključno znotraj svojega osnovnega kroga ljudi. S tem lahko bistveno zmanjšamo možnost, da bi naš praznični dogodek postal priložnost za širjenje novega koronavirusa.
Deset dni je doba karantene, ki je odrejena v primeru stika z okuženo osebo. V 14 dneh po okužbi s koronavirusom namreč bolezen razvije okoli 90 odstotkov ljudi. Če želimo biti maksimalno varni in odgovorni, pred druženjem počakajmo deset dni. Vsak dodaten dan izolacije pred srečanjem z ljudmi iz drugih gospodinjstev je več kot priporočen.
Kako oblikujemo družabni mehurček?
Družabni mehurček je zaključen krog ljudi — majhna skupina zaupanja vrednih prijateljev ali sorodnikov, ki se strinjajo, da bodo spoštovali določena skupna pravila obnašanja in gibanja v času epidemije covid-19 ter se družili le med sabo. Pogovorimo se z ljudmi, ki jim zaupamo in s katerimi želimo preživeti novoletne praznike, a z njimi ne delimo skupnega gospodinjstva. Čim manj ljudi, tem bolje!
Družabni mehurček mora biti zaključen in vključevati le osebe, ki so se vnaprej odločile, da bodo skupaj preživele praznike, zaradi česar se bodo v naslednjih dveh tednih izogibale druženju z različnimi ljudmi.
Ostanimo pozorni: kaj so glavni simptomi okužbe?
Kljub vsej previdnosti bodimo ves čas pozorni na simptome morebitne okužbe. Najbolj pogosti simptomi okužbe s koronavirusom so vročina, kašelj, splošna utrujenost in izguba vonja ter okusa.
Med manj pogoste spadajo boleče žrelo, glavobol, bolečine v sklepih, prebavne motnje, izpuščaji na koži in spremembe v obarvanosti prstov na rokah in stopalih ter občutljive oči.
Če bomo v času pred praznovanji zaznali simptome okužbe, spremenimo svoje načrte in se izognimo kakršnemu koli druženju. Podobno naj velja za ljudi v našem gospodinjstvu. Velik del prenosov predstavlja širjenje v skupnih gospodinjstvih, zato tudi, če članice ali člani, ki prebivajo skupaj z okuženo osebo, (še) ne kažejo simptomov, to ne pomeni, da niso okuženi in ne morejo še koga okužiti.
Eden izmed razlogov, da se koronavirus tako uspešno širi, je, da lahko virus okužene osebe širijo že, ko se počutijo še povsem zdrave ali ob zelo blagih simptomih, ki jih marsikdo sploh ne zazna. Zato je potrebno slediti priporočilom tudi, ko se počutimo dobro, a smo bili pred tem v tveganih stikih ali v stiku z velikim številom različnih oseb.
Kje in kako se je najbolj varno družiti?
Druženje okoli novega leta lahko uvrstimo v različne ravni tveganja.
Najbolj varno in priporočljivo je seveda druženje po spletu. S skupino prijateljev se lahko slišimo s pomočjo različnih družabnih aplikacij. Ali pa si čestitajmo z balkona na balkon, z dvorišča na dvorišče. Še najbolj zanesljivo in varno pa bo, če se odločimo, da bomo letošnje novoletne praznike preživeli le znotraj svojega gospodinjstva. A vsi smo že naveličani druženja v virtualnem svetu in si želimo stika tudi z ljudmi izven našega gospodinjstva.
Nizko tveganje predstavljajo stiki s čim manjšim številom različnih oseb in gospodinjstev, najbolje zunaj. Ne pozabimo na maske, poskusimo držati razdaljo dveh, treh metrov in dosledno uporabljati vsak svoj kozarec in pribor oziroma porcijo hrane, ki jo prinese vsak s sabo.
Malo večje, srednje tveganje predstavlja srečevanje z več osebami iz različnih gospodinjstev in brez predhodnega zmanjšanja stikov na minimum. Še zlasti, če se namesto sprehoda odločimo za druženje zunaj za isto mizo, pogovarjanje in glasno govorjenje brez mask in upoštevanja razdalje.
Visoko tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih, slabo prezračenih prostorih. Tveganje lahko sicer zmanjšamo s prezračevanjem, nošenjem maske, umivanjem rok in ohranjanjem fizične razdalje.
Najvišje tveganje predstavljajo stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih slabo prezračenih prostorih brez sledenja priporočilom; pogostitve, zabave, koncerti in tudi malice, skupni obroki. Ta situacija je idealna za superširjenje koronavirusa, zato s takimi vrstami druženj še nekaj časa raje počakamo.
Da bo po novem letu lažje
Po druženju z ljudmi iz različnih gospodinjstev je dobro, da ponovno sledi samoizolacija do deset dni, saj tako preprečimo širjenje po delovnih organizacijah in v drugih oblikah naših družabnih stikov. Skrbno opazujemo morebitne simptome in se z vsemi, s katerimi smo se družili, dogovorimo, da bomo ob prvih sumih na okužbo obvestili celoten mehurček.
Pisanje dnevnika druženja v času novoletnih praznikov je ključno za morebitno hitro obveščanje, če je prišlo do okužbe. Na začetku je smiselno obvestiti vse stike, ki smo jih imeli dva do tri dni pred pojavom simptomov.
Vir besedila: Creative Commons Sledilnik.org
Starejše novice
