Foto: Damjan Trafela
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je spregovoril o epidemiološki situaciji v Sloveniji in cepljenju proti covidu-19.

V skladu z vladnim načrtom se še naprej nahajamo v oranžni fazi, saj sedemdnevno povprečje okužb znaša 838, število hospitaliziranih pa je 648.

Za prehod v rumeno fazo bi moralo biti število hospitaliziranih pod 500, sedemdnevno povprečje okužb pa bi moralo pasti pod 600.

Vlada se bo sicer danes ob 17.30 ponovno seznanila z epidemiološkimi razmerami in sprejela nadaljnje odločitve. Še pred tem pa bo potekal tudi sestanek s svetovalno skupino pri ministrstvu za zdravje.

Pričakujejo zaustavitev padanja krivulje

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je podrobneje predstavil epidemiološko sliko v Sloveniji in po svetu.

Kot je dejal, situacija v evropskem merilu kaže na umirjanje epidemije, a imamo v našem prostoru še južnoafriški in angleški sev, ki sta veliko bolj nalezljiva. 

»Če bosta imela pogoje za širitev, bosta v določenem času prevladala nad običajnim sevom. To pa pomeni, da lahko pričakujemo tretji val,« je opozoril. V nadaljevanju je predstavil še podatke za Slovenijo, ki so spodbudni, saj že dolgo nismo imeli tako spodbudnih številk.

Po njegovih besedah bomo lahko počasi zdrseli v rumeno fazo, če se bo ta trend nadaljeval. Ob tem je opozoril, da gre sicer za pričakovati stagnacijo pri trendu padanja krivulje.

»To je prognoza, ki ni lepa. Želel bi, da bi šli hitreje dol, a podatki ne kažejo tako,« je povedal Krek in to podkrepil še s podobno situacijo v sosednjih državah, kjer je po padanju prišlo do stagnacije, kar pa z epidemiološkega vidika ni dobro. Po njegovih besedah smo trenutno v fazi zaustavitve.

Število umrlih se znižuje, testiramo pa veliko

Spodbuden podatek je tudi pri dnevnem številu umrlih na milijon prebivalcev, saj se številke vsakodnevno znižujejo in so pred nami že Madžarska, Češka, Španija in Portugalska, pred meseci pa smo bili rekorderji na tem področju.

Tudi pri številu testov smo takoj za Avstrijo, kar je po Krekovih besedah zelo pomembno, saj se na ta način odkrije več pozitivnih, jih napoti v izolacijo in tako zmanjša prenos virusa v populaciji.

Cepljenja smo se lotili dobro, a zastoji pri nabavah

Na področju nabave cepiv pričakujejo v mesecu februarju skupno 127.590 odmerkov, največ Pfizerjevega cepiva.

V marcu naj bi prejeli slabih 130.000 odmerkov, pri tem pa ni všteta nabava s strani Astrazenece, saj je prišlo do zapletov na evropskem nivoju.

Do 14. februarja je bilo sicer 70.888 oseb cepljenih z enim odmerkom, z drugim pa 47.692 oseb. Po Krekovih besedah pri uporabi cepiv prevladuje Pfizerjevo epivo, sledi Moderna in nazadnje cepivo Astrazenece. 

»Slovenija je pred vsemi sosednjimi državami z vidika cepljenja. Cepilni sistem smo zelo dobro postavili in cepljenje izvajamo zelo hitro,« je izpostavil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dejal, da se v skladu s strategijo cepljenja prioritetno cepi populacija nad 80 let, ob tem pa napovedal, da bodo v naslednjem tednu cepljeni vsi starostniki nad 80 let, katere so njihovi osebni zdravniki uvrstili na prednostni seznam.

Delež stranskih učinkov majhen, običajno gre za splošne težave

Stranske učinke po cepljenju spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje preko posebnega dokumenta, hkrati pa se lahko prijavijo na javno agencijo za zdravila.

Do sedaj so dobili prijave skupno 3065 stranskih učinkov, pri tem prevladujejo splošne težave, kot so bolečina v rokah, slabost, povišana telesna temperatura in podobno. Prijav hujših stranskih učinkov je bilo vsega trinajst.

Pri Pfizerjevem cepivu, katerega je bilo največ razdeljenega, je bilo 1312 prijav neželenih učinkov, pri Moderni je bilo prijav šest od več kot 4000 cepljenih in od Astrazenece le pet prijav neželenih stranskih učinkov od nekaj več kot 1700 cepljenih s tem cepivom. 

Po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje se bodo mRNA cepiva, kamor sodita cepivi Pfizerja in Moderne, praviloma uporabljala za osebe starejše od 80 let, oskrbovance domov za starejše in zdravstvene delavce starejše od 65. let.

Cepivo Astrazenece pa bo prioritetno uporabljeno za kronične bolnike do 64 let in nepokretne osebe, ki se bodo cepili na domu.

Pred sprejemom na vladi je tudi posodobljena strategija cepljenja, ki vključuje navedene spremembe. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice