8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan.
Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu narodnoosvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja.
8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.
Razglasilo ga je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
Dan prej, 7. februarja poteka osrednja državna proslava v Cankarjevem domu v Ljubljani, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Tudi danes zvečer bodo podelili Prešernove nagrade kot najvišja priznanja v umetnosti.
Umetniški del proslave je tokrat zasnoval režiser Primož Ekart.
Umetniški program bo prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Slavnostni nagovor pa bo imela Zdenka Badovinac, predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, ki odloča o prejemnikih.
Prešernovo nagrado podeljujejo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico.
Letos jo prejmeta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Nagrade Prešernovega sklada
Nagrado Prešernovega sklada pa bodo dobili vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.