Ne veste, kam to zimo z odvečnim pepelom? Za vas imamo nekaj zelo uporabnih nasvetov, kako ga porabiti

Lesni pepel iz vašega kamina ali peči na drva se morda zdi kot odpadek, vendar obstaja presenetljivo veliko uporab lesnega pepela.

V preteklosti je bil lesni pepel prednost in še vedno obstaja veliko ustvarjalnih načinov za njegovo uporabo v vašem domu, na vrtu in celo v kuhinji.

Če svoj dom ogrevate na drva, je lesnega pepela vedno dovolj in morda se sprašujete, kaj storiti s pepelom iz kamina. Tudi če ne kurite lesa, imate morda prijatelja ali soseda, ki vam bo morda z veseljem dovolil, da pospravite njegov pepel in ga koristno uporabite na svojem dvorišču ali vrtu.

Kakšna je torej uporabna vrednost lesnega pepela? Pogovarjali smo se z Mišo Pušenjak, kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Lesni pepel dobro gnojilo in odganjalec ter insekticid

Pušenjak razlaga, da ima lesni pepel veliko vlogo pri pridelavi vrtnin. Kot pravi, gre za dobro kalijevo, pa tudi kalcijevo gnojilo.

Uporaben je tudi kot dodatek kompostu, predvsem spomladi, ko je več mokrega materiala.

»Posebej, kadar kompostiramo veliko mokrih organskih ostankov, kot je pokošena trava, kuhinjski ostanki in podobno, vedno, ko je vreme vlažno, deževno, ko na kompost odložimo te ostanke, jih posujemo z zelo tanko plastjo pepela,« svetuje Pušenjak.

Kot tretje pa poudarja, je lesni pepel tudi odganjalec ali celo insekticid.

»Posujemo ga okoli lukovk, ko je nevarnost napada čebulne muhe in porove zavrtalke, okoli česna nekje v drugi polovici februarja, ko zalega jajčeca česnova muha, okoli fižola, ko opazimo na njem prve mravlje, torej nalet uši, okoli kapusnic, ko jih presajamo,« razlaga Pušenjak.

Prav tako ga lahko uporabljajo rejci perjadi, saj zatira pršico na pticah. Tako svetuje, da lesni pepel posujemo tja, kjer opazimo, da se kokoši najbolj 'prepelijo' oziroma valjajo.

Pepel dobro uporabiti predvsem poleti, ko je čas zatiranja škodljivcev

Pri doziranju pepela je potrebna posebna previdnost, saj lahko pepel, če ga je preveč, popolnoma ustavi rast, predvsem zaradi vsebnosti kalija in kalcija. Ob tem pa Miša Pušenjak opozarja, da moramo paziti tudi na samo sestavo in kislost zemlje.

Ker pepel rahlo dviguje kislost tal, je odločen za kisla zemljišča, uporabljamo pa lahko tudi pri nevtralnih tleh. Nikakor pa ni dober za uporabo, če imajo tla kislost preko 7.

»Tudi hiter dvig kislosti lahko naredi novo škodo. Zato velja, da ga ob analizi tal, ki kaže kislost nekje od 6 pa nekje do 6,8 lahko damo v tla največ 0,8 kilograma na deset kvadratnih metrov v enem letu, če je kislost višja pa največ polovico tega odmerka, če je kislost nizka in imamo dovolj organske snovi v tleh, vsaj štiri odstotke, pa lahko dodamo do največ kilogram na deset kvadratnih metrov na leto,« pravi Miša Pušenjak.

Ob tem pa opozarja, da gre za letni odmerek, zato je dobro, da pepela ne nosimo pozimi na vrt, ampak ga raje uporabimo poleti, ko je čas zatiranja škodljivcev in so potrebe rastlin po kaliju in kalciju visoke.

»Če pepela ne doziramo pravilno se na takih površinah kislost dvige preveč, mikroorganizmi, brez katerih ni življenja rastlin, se odselijo ali celo propadejo, kalij in kalcij pa povsem ustavita rast. Skratka na teh površinah ne raste nič ali pa raste slabo,« opozarja Pušenjak.

Pepel tudi za dvig temperature tal

Lahko pepel pomaga tudi pri nizkih temperaturah in prezimovanju občutljivih rastlin? Miša Pušenjak razlaga, da nekateri avtorji opisujejo, da lahko ob napovedi nizkih temperatur občutljive rastline in zemljo okoli njih potresemo s pepelom. 

»Pepel vsebuje veliko elementov v obliki soli, to pa dviguje temperaturo zmrzovanja tal. Saj se spomnite, včasih smo po ledu posipavali pepel. Sama sicer menim, da to ni rešitev, morda stopinjo ali dve, a za poskusiti pa je. Vsekakor pa so rastline, ki so zadostno preskrbljene s kalijem, na nižje temperature odpornejše,« poudarja Pušenjak.

Zato meni, da je bolje pepel pravilno uporabljati kot gnojilo, a ne preveč paziti. Pri tem pa še dodaja, da lahko prav tako s tlečo žerjavico zagrejemo rastlinjak, ki jo damo v star lonec in postavimo med najbolj občutljive vrtnine.