Ultra-fini delci, ki nastajajo pri uporabi ognjemetov, petard in iskric, lahko prodrejo globoko v telo in vplivajo na dihala, srce, ožilje ter živčni sistem.
K splošnemu onesnaženju zunanjega zraka v zimskem času v določeni meri pripomore tudi uporaba različnih pirotehničnih sredstev, kot so ognjemeti, petarde in iskrice.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov za doseganje različnih efektov in barv uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden.
Ob eksploziji se iz pirotehničnega izdelka te kemikalije silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da gre za tako imenovane ultra-fine delce oziroma nanodelce, ki zaradi svoje majhnosti lahko dolgo časa lebdijo v ozračju.
V zraku tudi po več tednov
Kot še navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko ti delci v zraku ostanejo tudi več tednov po nastanku, dokler jih dež ne spere v tla ali vodotoke.
Vidni postanejo šele, ko se nanje kondenzira vlaga, kar se pogosto pokaže kot megla nekaj minut po začetku ognjemeta.
Ultra-fini delci so izjemno majhni in z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da lahko skozi pljučno sluznico prehajajo v krvni obtok in se s krvjo raznesejo po telesu, kjer dosežejo različna tkiva in celo možgane.
Epidemiološke študije, na katere se sklicujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kažejo na vplive izpostavljenosti ultra-finim delcem na dihala, srčno-žilni, živčni in imunski sistem. Posebej ranljive skupine so otroci, nosečnice, starejši ter kronični bolniki.
