Slovenski znanstveniki so objavili študijo o podnebnih spremembah v Sloveniji za zadnjih 11.700 let, ki predstavlja najbolj celovit pregled podnebnih sprememb na tem ozemlju doslej.
Podnebna nihanja v tem obdobju so bila izrazita, vplivala pa so na razširjenost ledenikov, višino gladine jezer, pogostost in obseg poplav ter spreminjanje rastja.
Slovenija kljub svoji majhnosti premore izjemno raznolikost podnebnih razmer, ki segajo od sredozemskega podnebja na jugozahodu, preko alpskega podnebja na severu in severozahodu, do zmernega celinskega podnebja v osrednjem in vzhodnem delu države, so v sporočilu za javnost zapisali na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Podnebna raznolikost prispeva k bogati naravni in kulturni raznolikosti, hkrati pa predstavljata nove izzive znanosti in tehnološkemu razvoju pri prilagajanju posameznih pokrajin s specifičnimi potrebami na globalne podnebne in družbene spremembe, so navedli.
Vpogled v naravne sisteme
V pregledni študiji, ki je rezultat sodelovanja slovenskih raziskovalnih ustanov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Instituta Jožef Stefan, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije, so raziskovalci tako zbrali in analizirali obstoječe podatke o podnebnih spremembah v Sloveniji v celotnem holocenu, obdobju, ki se je začelo po koncu zadnje ledene dobe, pred 11.700 leti.
Študija temelji na izsledkih raziskovalnih programov in temeljnih raziskovalnih projektov, ki jih je več desetletij financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Prinaša vpogled v to, na kakšen način in kako hitro so se naravni sistemi in človeške skupnosti prilagajali na spreminjajoče se podnebje skozi tisočletja.
Po besedah Mateja Liparja z Geografskega inštituta Antona Melika s centra »razumevanje podnebnih sprememb v obdobju holocena ni pomembno samo za znanstveno skupnost, temveč je ključno za vse nas, saj bomo tako lažje dojeli, kako se ekosistemi in družbe lahko prilagajajo na podnebne spremembe«.
Posebna pozornost zamrznjenim delom Zemljine površine
Tekom študije so slovenski raziskovalci pod drobnogled vzeli tako imenovane naravne podnebne arhive, kamor sodijo sedimentne plasti, drevesne branike, kapniki in ledeniki.
Študija posebno pozornost namenja ravno raziskavam zamrznjenega dela Zemljine površine, ki med drugim obsega ledenike, sneg, led v jamah in druge ledene oblike. Strokovnjak na tem področju Jure Tičar, ki prav tako prihaja z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti , opozarja, da spremembe v tem delu Zemljine površine, kot so taljenje ledenikov in krčenje snežne odeje, neposredno odražajo podnebne spremembe in so pomemben kazalnik globalnih trendov segrevanja.
Obenem te izrazite spremembe vplivajo tudi na spremembe pretočnih režimov rek ter izdatnost izvirov.
»Ta spoznanja so ključna za zdravje in naravno ravnovesje ekosistemov, zagotavljanje oskrbe s kakovostno pitno vodo, pojavnost in silovitost naravnih nesreč, uporabo vode v kmetijstvu ali oskrbo z električno energijo,« je poudaril Tičar.
Številna vprašanja, a brez odgovorov
Pri preučevanju preteklih podnebnih in drugih okoljskih sprememb so se raziskovalci naslanjali tudi na pisne in druge zgodovinske vire, ki ponujajo vpogled v pretekle okoljske razmere.
Avtorji študije poudarjajo, da obsežen pregled podnebnih sprememb zrcali tudi stanje trenutnega znanja o holocenskem podnebju v slovenskih pokrajinah, ki je šele na začetku. Kot so poudarili, na številna vprašanja o posebnih podnebnih dogodkih in njihovem vplivu na okolje v Sloveniji še ni odgovorov, zato so nujne nadaljnje temeljne raziskave.
Študija je dostopna na spletnih straneh revije Acta geographica Slovenica, ki jo izdaja Geografski inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.