Vir: Facebook Sašo Dolenc
Gost Marjana Dore v oddaji Dora - nedeljski pogovori na televiziji Idea je bil Sašo Dolenc, slovenski filozof, fizik, urednik, pisatelj, prevajalec in novinar.

V današnjem hitro razvijajočem se svetu postaja ključno vprašanje, kako približati kompleksne znanstvene koncepte širši javnosti. 

Sašo Dolenc je pomemben akter na tem področju, s svojo spletno stranjo Kvarkadabra pa uspešno razlaga znanstvene teme na dostopen način, privabljajoč tisoče obiskovalcev vsak dan.

Finančne omejitve in popularizacija znanosti

Finančna podpora za projekte popularizacije znanosti je omejena, kar otežuje delo tistim, ki si prizadevajo povečati znanstveno pismenost med ljudmi, pravi Dolenc v pogovoru z Marjanom Doro.

Pomembno je ozaveščanje o potrebi po popularizaciji znanosti in njeni ključni vlogi pri povezovanju znanstvenikov in laikov.

»In ta neka nova veda, pristop komuniciranja znanosti, ki je v tujini že kar razvita, pri nas pa je še vse skupaj v povojih in nekako tudi država, ne znanstvena skupnost, ne univerzitetni svet ne zna tega umestiti nekam. Ni pravega predalčka …« pojasni Dolenc.

Pomen umetne inteligence v sodobni družbi

Eden izmed osrednjih fokusov Dolenca je področje umetne inteligence. V času, ko umetna inteligenca postaja predmet intenzivnih razprav, Dolenc opozarja na potrebo po preudarnem pristopu. 

V ospredju so vprašanja varnosti, etike in pozitivnega potenciala umetne inteligence. Modeli, kot je Chat GPT, odpirajo nova obzorja, vendar se pojavljajo tudi dvomi in pomisleki glede njihovega vpliva na družbo.

»Ja, na tem področju je treba biti pazljiv, ko zdaj to res v zadnjem letu, od kar se je Chat GPT pojavil, vsi mediji govorijo o tem in imamo dve skrajnosti, eni pač pravijo, da je to nekaj nevarnega, da je to treba regulirati, da je treba biti pazljiv, drugi pa pričakujejo realne, pozitivne stvari od tega. 

Pravi pristop je, da se zavedaš nevarnosti, da se zavedaš pa tudi dobrih stvari, znaš to na nek pravi način uporabljati. Ker to je zelo, zelo koristno orodje, če ga znaš uporabljati na pravi način in se zavedaš problemov in jih naprej nekako nasloviš,« razloži Dolenc.

Umetna inteligenca zajema sposobnost računalniških sistemov, da izvajajo naloge, ki zahtevajo človeško inteligenco. Strojno učenje in globoko učenje sta ključna pristopa, ki ju je mogoče uporabiti na različnih področjih, od zdravstva do gospodarstva. 

Dolenc poudarja njen veliki potencial za izboljšanje različnih sektorjev družbe, hkrati pa opozarja na nujnost etičnega razvoja in zaščite zasebnosti.

Vizija prihodnosti: Pametna uporaba umetne inteligence

Na trditev, da se umetna inteligenca razvija prehitro, Dolenc doda: »Meni se pa zdi v bistvu pomembno, da se razvoj te tehnologije dogaja na očeh javnosti. Zato, ker lahko bi ta tehnologija ostala še zmeraj skrita v nekih laboratorijih, mogoče v aplikacijah držav, ki nimajo nekih dobrih namenov.

Tako da se mi zdi dobro, da se zdaj zavedamo, da to obstaja, da to imamo, da tudi mogoče vzpostavimo neka pravila uporabe tega, ki veljajo tako za proizvajalce teh sistemov kot za uporabnike, tako da se vse skupaj dogaja na očeh javnosti, se mi zdi dobro.«

Glede prihodnosti umetne inteligence Dolenc spodbuja razmislek o njeni usmeritvi v korist človeštva. Pomembno je, da razvoj umetna inteligenca sledi etičnim smernicam in upošteva vse vidike varnosti. 

Znanje osnovnih konceptov umetne inteligence postaja ključno, saj nam omogoča, da aktivno sodelujemo in oblikujemo razvoj na tem dinamičnem področju, dodaja.

Cela znanost je postala 'blazno' tekmovalna

Znanstvena skupnost se sooča z izzivi, ko strokovnjaki izgubljajo bitko proti lažnim novicam na družbenih medijih, še izpostavlja.

Znanstveniki, željni medijske pozornosti, včasih podležejo pritisku in izkrivljajo svoje rezultate, postavljajoč resničnost pod vprašaj. 

»Ja, to je velik problem, da klasični mediji povzemajo družbene medije in premalo tudi svojega, novinarskega napora, svojega angažmaja, zato ker tudi vsi tekmujejo drug z drugim, kdo bo prvi, kdo bo bolj ekskluziven, kdo bo bolj bombastično informacijo objavil, da včasih ne naredijo dovolj dela, da bi preverili, da je nekaj resnično ali je bilo zgolj plasirano z neke zgodbe,« pojasni Dolenc.

Kljub prizadevanjem družbenih medijev, da zajezijo širjenje lažnih informacij, se pojavlja dilema, ko nacionalni mediji nenadzorovano sprejemajo nedokazane trditve, ogrožajoč ugled znanstvene skupnosti.

Starejše novice