Na predlog Strateškega sveta za prehrano o uvedbi dveh menijev so se ostro odzvali že pediatri, nestrinjanje so sedaj izrazile tudi podravske osnovne šole.
Strateški svet za prehrano je nedavno predlagal popravke smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Recenzenti, ki so pripravili predloge za popravke, predlagajo uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil oziroma veganski jedilnik.
Prepovedati želijo tudi načine priprave, kot sta cvrenje in praženje
Nataša Fidler Mis, predsednica Strateškega sveta za prehrano, je poudarila, naj se upoštevajo uradna priporočila glede omejitve uživanja nasičenih maščob, holesterola in prostih sladkorjev.
»Pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic naj se vsaj podvoji, kar je pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti. Poleg tega je pomembno, da Smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so: visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov ter načine priprave, kot sta cvrenje in praženje,« je še predlagala.
Pediatri se s predlogom Strateškega sveta za prehrano ne strinjajo
Na predlog Strateškega sveta za prehrano so se ostro odzvali pediatri, ki so prepričani, da predlog ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok in mladostnikov.
»Smernice je Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo prvič obravnaval že seprembra 2022 in jih 7. marca 2023 tudi dokončno potrdil. Glede na to, da je Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, s čimer se strinja tudi strokovni svet kot najvišji strokovni organ v državi na tem podočju, smernice že potrdil pričakujemo, da se strokovno ne bo več posegalo v vsebino smernic, ampak da bodo v celoti implementirane v prakso,« so zapisali v odzivu na predlog.
V odzivu so zapisali še, da se sami jedilniki iz leta v leto izboljšujejo in gredo že sedaj v smer uravnotežene, lokalne in sezonske hrane, kar prispeva tudi k trajnostnemu razvoju in zelenemu prehodu ter razvoju podeželja.
Slovensko vegansko društvo odgovorilo pediatrom
Slovensko vegansko društvo se s pediatri ne strinja, v odzivu so zapisali, da nasprotovanje slovenskih pediatrov temelji na napačnem razlaganju znanstvenih raziskav in potvarjanju znanstvenih stališč.
»Zaradi nenehnega šikaniranja veganskih otrok se ogromno staršev izogiba stikom s pediatri, kar pa je lahko celo usodno. In če se bo kdaj ponovila kakšna tragedija, bodo pediatri s prstom ponovno kazali na veganske starše, nikoli nase,« so še zapisali.
Kako pa na predlog Strateškega sveta za prehrano odgovarjajo podravske osnovne šole?
Osnovne šole so pri organizaciji šolske prehrane dolžne upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje potrdil leta 2010.
Smernice določajo, da je temelj zdravega prehranjevanja za otroke pestra, kakovostna in raznolika prehrana in naj bodo pripravljeni obroki sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil.
Predlog Strateškega sveta za prehrano, da bi v vzgojno-izobraževalnih zavodih uvedli dva različna menija, bi pomenilo kar nekaj sprememb pri pripravi hrane v osnovnih šolah, zato smo na podravske osnovne šole naslovili vprašanja, če se s predlogom strinjajo in kaj bi to pomenilo za šolske kuhinje.
Veganska hrana je po mnenju večine pediatrov za otroke neustrezna
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj meni, da predlogi niso dobro premišljeni. V šolah se trudijo slediti smernicam zdrave prehrane, uvajajo stročnice, zelenjavo in polnozrnata žita.
»Težava je v tem, da učenci to zelo slabo sprejemajo, saj v mnogih primerih tega niso vajeni iz domače kuhinje. Veganska prehrana pa je tudi po mnenju večine pediatrov za otroke neustrezna,« je povedala za Mariborinfo.
S predlogom v trenutni obliki se Vaupotič Zemljič absolutno ne strinja, saj je mnenja, da so oblikovalci predloga spregledali, da marsikaj v šolah že izvajajo in da je treba to početi postopoma in in učence na drugačno hrano navaditi.
Povečati bi bilo treba osebje v kuhinjah, imeli bi tudi veliko odpadne hrane
Ravnateljici Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj se zdi nesprejemljivo, da bi učencem omogočili dva jedilnika, saj nikoli ne bo mogoče predvideti, koliko česa je treba skuhati. Na eni strani bi lahko zmanjkalo priljubljenih jedi, na drugi strani pa bi imeli veliko odpadne hrane.
»Ob takšnem povečanju dela bi bilo seveda nujno povečati tudi osebje v kuhinjah. Tega pa je na trgu težko dobiti - za plačilo, kakršnega prejemajo sedaj.
Šolske kuhinje so po večini dobro opremljene, kuharji pa usposobljeni. Ne morem se strinjati z idejo, da bo iz centralnih kuhinj prišla na mizo kvalitetnejša hrana, saj jo bo potrebno dati v termo posode, dostaviti v šole in potem ponovno naložiti na krožnike,« je še sporočila.
Je prav, da se v celoti ne upošteva želja učencev in njihovih staršev?
Na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju se s predlogom Strateškega sveta za prehrano ne strinjajo v celoti. Podpirajo spremembe, in sicer da smernice upoštevajo uradna priporočila glede omejitve uživanja nasičenih maščob, holesterola, prostih sladkorjev in da je treba zagotoviti zadostno količino zaužitih prehranskih vlaknin.
Podpirajo tudi podvojitev pogostosti vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic.
»Ne strinjamo pa se s tem, da se popolnoma prepovedo za otroka tako imenovane škodljive skupine živil, kot so: visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov. Te skupine živil naj ostanejo odsvetovane, kot je bilo do sedaj, da so lahko bile zastopane v določenem, seveda manjšem odstotku.
Sprašujemo se tudi, ali je prav, da v celoti ne upoštevamo želja učencev in njihovih staršev, ki so tudi v veliki večini plačniki šolske prehrane,« je povedala Marija Osvald Novak, ravnateljica osnovne šole.
Uvedba predlaganih sprememb bi lahko privedla do večjih količin zavržene hrane in resnično lačnih otrok
Na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju se soočajo s težavami glede dobavljivosti in visokimi cenami izdelkov, saj so manjša podeželska šola, ki je od večjega centra oddaljena vsaj 30 kilometrov, kar jim zelo oteži dostavo in dobavo.
Kuhinja Osnovne šole Lovrenc na Pohorju za potrebe šole in vrtca dnevno pripravlja 400 malic in 350 kosil. Imajo možnost povečanja števila obrokov, nimajo pa možnosti oziroma kapacitet kuhinje, da bi ponudili dva menija dnevno, je pojasnila ravnateljica.
»Za odraščajoč organizem se nam zdi uvedba veganske hrane neprimerna. Tudi sestava strateškega sveta se nam zdi vprašljiva ali nepopolna. Skrbi nas tudi, da bi uvedba predlaganih sprememb posledično privedla do večjih količin zavržene hrane in resnično lačnih otrok, česar sedaj v slovenskih šolah ni,« je še povedala za Mariborinfo.
»Ukrep bi prinesel samo dodatne napore kuhinjskega osebja, kar pa ne bi vplivalo na prehranjevalne navade mladostnikov«
Aleksander Šterman, ravnatelj Osnovne šole Ormož, je mnenja, da v šoli že sedaj pripravljajo prehrano, ki je skladna s smernicami zdravega prehranjevanja.
»Pri vnosu sadja in zelenjave se že sedaj trudimo povečati vnos tako sadja kot zelenjave (šolska shema), vendar žal ugotavljamo, da kljub našim naporom učenci odklanjajo predvsem zelenjavo. Mislim, da bi ukrep prinesel samo dodatne napore kuhinjskega osebja, kar pa ne bi vplivalo na prehranjevalne navade mladostnikov,« je pojasnil.
V primeru ponujanja dveh menijev bi potrebovali povečane kapacitete, tako opreme kot aparatur, obseg dela pa bi zahteval dodatni kader kuharskega osebja in organizatorja prehrane.
Učenci že sedaj zavračajo koščke zelenjave
Darko Škerget, ravnatelj Osnovne šole Sveta Trojica, je sporočil, da že sedaj skrbijo za zdravo prehrano otrok, cvrtja in praženja pa v njihovi kuhinji ne poznajo.
Imajo nadzor nad vnosom sladkorja učencev in otrok v vrtcu, testenine, kruh in pekovsko pecivo iz bele moke so zamenjali za polnozrnate izdelke, malo več težav imajo zgolj pri zelenjavi.
»Uspešno smo uvedli svežo zelenjavo pri malici in shemi šolskega sadja, več težav pa imamo pri kosilu, saj otroci priloge, omake in juhe z vidno zelenjavo (koščki) zavračajo in v celoti mečejo za pomije,« je pojasnil ravnatelj.
»Potrebovali bi dodatno pomoč v kuhinji, cena šolske prehrane pa bi se močno podražila«
Glede na njihovo izkušnjo s prehranjevanjem otrok z zelenjavo so mnenja, da je uvedba veganske prehrane v vzgojno-izobraževalne ustanove nesmiselna.
»V naši ustanovi sicer nudimo možnost vegetarijanskega obroka. Obrok se smatra kot dietna prehrana in ti otroci ter zaposleni vedno dobijo vegetarijanski obrok. Da bi imeli otroci vsaki dan na izbiro dve možnosti med veganskim in mesnim menijem, pa se mi zdi nesmiselno,« je še povedal Škerget.
Z uvedbo veganskega obroka bi povečali velike količine zavržene hrane, potrebovali bi dodatno pomoč v kuhinji, cena šolske prehrane pa bi se močno podražila.
Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše že sedaj komaj uspeva zagotavljati cenovno politiko, ki ne bi ustvarjala izgub
Potrebe po ponovnem spreminjanju Smernic prehrane ne vidijo niti na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše. Uvedba dveh menijev bi pomenila dodatno obremenitev za kuharski kader, s katerim so že sedaj velike težave, saj dobrega kadra na tem področju ni.
»S povečanjem zahtevnosti jedilnikov bi se morali spremeniti tudi normativni del v šolskih kuhinjah. Potrebno bi bilo tudi več kuharskega kadra,« je za Mariborinfo povedal Ladislav Pepelnik, ravnatelj Osnovne šole Janka Glazerja Ruše
»Že sedaj so stroški prehrane enormno narasli in komaj uspevamo zagotavljati cenovno politiko, ki nam ne ustvarja izgub. Obroki bi se zagotovo dodatno podražili, kar bi občutili starši,« je še dodal.
Na Waldorfski šoli Maribor dodaten kader ne bi bil potreben
Iz Waldorfske šole Maribor so sporočili, da v njihovi šolski prehrani to ne bi predstavljalo bistvene spremembe, saj se že zdaj držijo smernic zdravega prehranjevanja, jedi so v večini vegetarijanske, obogatene z žitaricami in ekološko zelenjavo lokalnih pridelovalcev.
»Pri nas je delo že sedaj tako razporejeno, saj ponujamo vegetarijansko prehrano, enkrat tedensko pa tudi mesno in ta dan je potrebno pripraviti obe vrsti jedilnika, tako vege kot mesno,« so sporočili.
