Na železniški postaji v Ljubljani lahko večkrat slišite opravičila, da ima vlak zamudo. Zato se uvedba taktnega voznega reda, ki ga poznajo v mnogih evropskih državah, zdi najbolj smiselna rešitev.
Koalicija za trajnostno prometno politiko je zato priredila tiskovno konferenco. Pravijo, da bi uvedba taktnega voznega reda bila možna že pri današnji infrastrukturi.
Kaj pomeni taktni vozni red?
Predstavnik Koalicije za trajnostno prometno politiko in direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin je najprej pojasnil, da taktni vozni red pomeni odhode vlakov in avtobusov ob rednih časovnih intervalnih, na primer na vsakih 30, 60 ali 120 minut.
Dodal je še, da so cilji integriranega taktnega voznega reda več povezav, optimizirane in usklajene povezave ter na splošno krajši potovalni časi v potniškem prometu.
Vsi sosedje imajo taktni vozni red, razen Hrvaške
Taktne vozne rede v železniškem prometu že vse naše sosednje države, z izjemo Hrvaške, je bilo slišati, predvsem pa bi takšen vozni red ponudil zanesljivost in s tem tudi lažje prestopanje, ne nazadnje pa tudi lažje usklajevanje s tujino.
Kaj narediti prej: infrastrukturo ali vozni red?
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko so še dejali, da nasprotujejo trenutnemu pristopu k načrtovanju investicij, kjer se najprej gradi infrastrukturo in nato oblikuje vozni red.
Po njihovem bi bilo treba najprej uvesti in oblikovati vozni red ter šele nato razmišljati o potrebnih naložbah v infrastrukturo.
V viziji 2050+
O taktnem voznem redu se že omenja v viziji razvoja slovenskega železniškega omrežja Vizija 2050+. Koalicija oziroma Peterlin je o tem, povedal, da je to predvideno v neki oddaljeni prihodnosti.
»Mi danes skušamo utemeljiti, da je to napačen vrstni red odločitev in da je taktni vozni red možno uvesti že na današnji infrastrukturi,« je pojasnil Peterlin.
Ker po njegovem gre za politično odločitev, glede na to, da za taktni vozni red ne potrebujemo nove infrastrukture, so pisali tudi ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek ter ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru.
Želijo srečanje, kjer bi pristojnim predstavili podrobnosti o samem predlogu.
Komentar Nica Huurmana
Nizozemski inženir in strokovnjak za trajnostno mobilnost Nico Huurman je izpostavil, da sicer današnja infrastruktura že omogoča, da so na nekaterih točkah prestopi lahko zelo učinkoviti.
Zato bi ravno s taktnim voznim redom ugotovili pomanjkljivosti v današnji infrastrukturi in tudi, kje so največje dodane vrednosti za investicije. Te investicije bi nato vodile v uvedbo integriranega taktnega voznega reda.
Potniški in tovorni promet
Nizozemski strokovnjak je še izpostavil, da bi z uvedbo taktnega voznega reda morali prilagoditi tovorni železniški promet, da bi, kot je to organizirano drugje, tovorni vlaki vozili med presledki med posameznimi potniškimi vlaki.
Trije scenariji
Inženir Nejc Geržinič je na tiskovni konferenci predstavil hipotetični primer delovanja omrežja z integriranim taktnim voznim redom za savinjsko regijo.
Osrednje taktno vozlišče v tem primeru predstavlja Celje, kjer se srečajo tri linije, prestop med vsemi pa je omogočen vsako polno uro.
Geržinič je razvil tudi tri scenarije za razvoj slovenskega omrežja za integrirani taktni vozni red. Prvi scenarij predvideva manjše popravke, s katerimi bi se lahko doseglo integriranost na ravni celotnega omrežja.
Druga dva scenarija sta bolj ambiciozna in predvidevata tudi izgradnje novih železniških povezav, pri čemer tretji scenarij predvideva tudi uvedbo vlakov, ki bi vozili s hitrostmi nad 160 kilometrov na uro.
Zamude tudi zaradi investicij
Na konferenci je bila tudi Barbara Skrt Žvab iz podjetja Slovenske železnice - Potniški promet. Pojasnila je, da se trenutno nahajajo v fazi številnih investicij, kar vpliva na izvajanje voznega reda in nerednost vlakov.
Starejše novice
