Po statističnih podatkih Numbea, srbske množične globalne baze podatkov, je Slovenija v letošnjem letu umeščena na tretje mesto glede indeksa varnosti v evropskih državah, in na 40. mesto glede stopnje kriminala.
Kljub temu pretekli dogodki dajejo občutek o drugačni sliki.
Preverili smo, ali se v Sloveniji še vedno lahko počutimo varni, kateri zločini so najbolj pogosti in kakšne ukrepe lahko sami sprejmemo, da povečamo stopnjo lastne varnosti.
Kaj pravi statistika?
Iz podatkov ministrstva za notranje zadeve lahko razberemo, da je število kaznivih dejanj od leta 2011 do leta 2020 drastično upadlo.
Iz 89.511 kaznivih dejanj na leto se je številka zmanjšala na 53.485. Tudi kazniva dejanja s hudimi poškodbami so se iz leta 2011 do leta 2020 skoraj razpolovila, saj je število hudo poškodovanih s števila 241 padlo na 125.
Vendar se po nedavnih dogodkih nasilne narave lahko vprašamo, ali prihaja k nam nov trend glede izvršitev deviantnega vedenja.
Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je v letu 2021 bilo 19 odstotkov več pravnomočno obsojenih polnoletnih oseb in 23 odstotkov več mladoletnih storilcev kot prejšnje leto.
Obsojena kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine in kazniva dejanja zoper življenje in telo zasedajo četrto in peto mesto.
Varnost še vedno visoko na lestvici
Kljub mračnim dogodkom minulega meseca Generalna policijska uprava navaja, da smo v Sloveniji še vedno zelo varni. Pretekli leti beležita nižje število obravnavanih kaznivih dejanj.
Porast, ki ga beležimo letošnje leto, pa lahko pripišemo dogodkom povezanim z izbruhom epidemije covid-19.
»V letu 2022 beležimo rahel porast števila obravnavanih kaznivih dejanj, vendar je to povsem razumljivo, saj sta bili pretekli leti atipični,« meni policija.
Problematika premoženjske kriminalitete
Kazniva dejanja zoper premoženje predstavljajo 65 odstotkov vseh obravnavanih dejanj. Sicer smo bili v letu 2020 in 2021 priča upadu teh dejanj, vendar policija pričakuje, da se bo letos to število spet povečalo.
Prav takšna vrsta zločina naj bi imela izjemno negativen vpliv na lokalno skupnost.
»Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko jim nekdo neko stvar odvzame, vdre v lasten dom preišče in premeta stanovanje, jih na ulici napade s ciljem odvzema premoženja,« meni policija.
Majhne premoženjske škode sestavljajo velik del kaznivih dejanj zoper premoženje.
»Majhna škoda privede tudi do pojava, ko ljudje ne prijavljajo kaznivih dejanj in posledično se ustvarja idealno okolje za storilce,« izpostavlja policija.
Večja mesta najbolj dovzetna za kazniva dejanja
Policija navaja, da je premoženjska kriminaliteta tesno povezana z gostoto prebivalstva. Tam je zaradi bolj prometnih cest večji pretok ljudi.
Gostota storilcu omogoča hiter pobeg, saj se lahko zlahka pomeša z množico in s tem policiji prepreči prijetje.
Čeprav nobena regija nima velikega odstopanja glede porasta kaznivih dejanj, policija izpostavlja osrednjo Slovenijo kot eno izmed najbolj obremenjenih regij iz vidika obravnave kaznivih dejanj.
Kaj lahko ukrenemo, da poskrbimo za svojo varnost in ne postanemo žrtev?
Vlomi
Pri tatvinah in zločinih zoper premoženje so najpomembnejši preventivni ukrepi. Med te spadajo ojačana protivlomna in protipožarna vhodna vrata, senzorska luč in kakovostna alarmna naprava.
"Prilika dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir ter tveganje za odkritje najmanjše", opozarja policija.
Za vlome smo najbolj ranljivi, ko se odpravljamo nekam za daljše obdobje. Ključnega pomena je zaklepanje vrat, zapiranje oken ter vklop alarmne naprave, če jo imamo. Policija svari, naj se izogibamo vidnih in predvidljivih mest za skrivanje ključev, kot so predpražniki, nabiralniki, lončki za rože.
Prav tako naj ne puščamo nobenih dragocenosti in si raje omislimo najem sefa. Priporočljivo je, da med odsotnostjo dajemo videz kot da je nekdo doma. To lahko storimo z vgradnjo časovnega stikala za prižiganje luči ali pa se za pomoč obrnemo na zanesljive prijatelje, sosede, ki bodo poskrbeli, da se vlomilec ne odloči za vašo hišo.
Tudi puščanje orodij ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše, ki bi kakorkoli olajšala delo zločincu policija odsvetuje.
Družinsko nasilje
Na uradni strani Republike Slovenije nam svetujejo, da se v primeru družinskega nasilja obrnemo na naslednje organe: center za socialno delo, policijo in sodišče. Center za socialno delo žrtev preskrbi s potrebnimi informacijami, sproži postopek načrta nadaljnih ukrepov ter ureja brezplačno pravno pomoč.
Za varen umik in prevzem stvari iz stanovanja se žrtev lahko obrne na policijo, ki prav tako ukrepa v primeru kršitev prepovedi storilca nasilja.
Na sodišču se lahko zaprosi za različne vrste prepovedi: prepoved v stanovanje žrtve, prepoved zadrževanja v določeni bližini stanovanja, prepoved zadrževanja in približevanja v običajnih mestih nahajanja žrtve, prepoved stika z žrtvijo in prepoved objave osebnih podatkov, dokumentov in osebnih zapisov žrtve.
Ukrepi lahko trajajo največ eno leto.
Teroristični napadi in množična streljanja
Policija izpostavlja, da je prvi korak, kako lahko poskrbimo zase uporaba preventivnih ukrepov.
Po prihodu na kraj ali dogodek se obvezno seznanimo, kje so izhod, okna, prehodi med prostori, toaletni prostori ter pregledamo načrt evakuacijskih poti.
V primeru napada, če je možno pobegnemo na varno in pri tem uporabljamo vse možne oblike zakritja.
Kadar nimamo možnosti zapustitve kraja, nam je skrivanje naslednja najvarnejša množnost za preživetje. Če lahko, zaklenemo vrata, se zabarikadiramo s pohištvom in predmeti, ki so na voljo ter ugasnemo luči in vse elektronske naprave.
V kolikor smo primorani, da se soočimo z napadalcem, moramo poiskati kakršnekoli predmete v bližini, ki jih lahko uporabimo kot orožje.
Policija opozarja, da se pri napadu moramo osredotočiti predvsem na vitalne točke (oči, nos, vrat, glava), saj lahko s tem onesposobimo napadalca.
Kaj lahko storimo v primeru storitve kaznivega vedenja?
Kaznivo dejanje se lahko prijavi policiji na telefonsko številko za klic v sili 113, na najbližjo policijsko postajo s pisno prijavo po pošti ali pa z oddajo elektronskega naznanila kaznivega dejanja, ki ga najdete tukaj.
Žrtev kaznivega dejanja se tako lahko obrne za pomoč na policijo ali državno tožilstvo.
Prav tako je možna anonimna prijava kaznivega dejanja preko telefonske številke 080 1200 ali po elektronski prijavi. Policija je dolžna ukrepati skladno z ukrepi, ki zagotavljajo preprečitev, odkrivanje ter preiskovanje storjenega vedenja.
Starejše novice
