Kot deček se je igral z avtomobilčki, danes obnavlja oldtimerje: Vsako naročilo in vsak avtomobil je zgodba zase

Ljubljančan Aleksej Kulhavy, ki ga je ljubezen pripeljala v Prekmurje, že od malih nog obožuje avtomobile.

Svoje otroške sanje je izpolnil, ko je v Črenšovcih odprl podjetje Mad Boys Garage, kjer obnavljajo starodobnike.

Za to delo moraš biti tudi malce 'nor'

Alekseju ljubezen do avtomobilov ni bila položena v zibelko, kot radi rečemo, saj sta starša kariero ustvarila na popolnoma drugih področjih. Sam se je za avtomobile navdušil v otroštvu.

»Večina fantov se v otroštvu igra z avtomobilčki, jih tudi zbira, razstavlja, izemnjuje ... To sem počel tudi jaz. Tudi sedaj se ukvarjam z avtomobilčki, le da so ti večji. To je moj poklic,« v smehu pripoveduje Aleksej.

Pravi, da je sčasoma ta poklic postal tudi njegov način življenja.

Za ime podjetja - Mad Boys Garage - se je odločil predvsem, ker moraš biti za to delo tudi malce odštekan in nor. Misliti moraš v vse smeri in hitro pretehtati vse možnosti, preden se dejansko lotiš obnove avtomobila.

»Vsako naročilo in vsak avtomobil je zgodba zase,« razlaga Aleksej in nadaljuje: »Ko s 'fleksarco' zarežemo v šasijo avtomobila, moramo biti 100-odstotno prepričani, da vemo, kaj delamo.«

Prekmurje je idealen kraj za predelavo starodobnikov

V ekipi ima pet odličnih sodelavcev, ki sestavljajo in predelujejo 'oldtimerje'. Pravi, da se starejša generacija mehanikov počasi poslavlja, kar ga žalosti, saj s tem izginja tudi njihovo bogato znanje o starodobnikih.

Glede na to, da se je preselil v Prekmurje, kjer je bil s strani domačinov izredno toplo sprejet, se je odločil da pokrajini ob Muri tudi nekaj vrne.

S prvo tovrstno mehanično delavnico na tem območju in z odličnimi sodelavci je spisal zgodbo o uspehu.

»Prekmurje je odlično mesto za to dejavnost, saj je skoraj v vsakem kraju še kakšen obrtnik, s katerim sodelujemo in za nas pripravlja različne dele avtomobilov,« razlaga Aleksej in še doda: »Velik pomen imajo dobri odnosi in poznanstva. Včasih se lahko samo navaden pogovor z znanci razvije v nekaj več ter se sklene sodelovanje.«

V Ljubljani je takšno dejavnost s starodobniki težje peljati, saj je tovrstnih obrtnikov manj. Tistih nekaj, ki jih je še, pa so razpršeni po različnih koncih okoli Ljubljane in je sodelovanje z njimi logistično težje.

Naročniki so večinoma iz tujine

Vse avtomobile predelujejo in obnavljajo le po naročilu strank, ki svojega jeklenega konjička pripeljejo v delavnico.

Največ strank je tujcev, večinoma iz Avstrije in Nemčije, približno deset odstotkov pa je tudi domačinov.

»Delamo na tem, da bi bilo vse več strank tudi iz Slovenije. Tisti, ki pridejo, so večinoma iz okolice Ljubljane ali Maribora, torej iz večjih krajev,« razlaga lastnik podjetja.

Posamezno vozilo, če gre za popolno prenovo, obdelujejo od enega do dveh let, medtem ko je za delno prenovo predviden čas obnove približno pol leta.

Popolna obnova starodobnika stane med 100.000 in 120.000 evri.

»To je drag hobi,« v smehu pove Aleksej in doda: »Obnove avtomobilov stanejo od 10.000 pa vse do 100.000 evrov ali celo več. Pri nekaterih prestižnih znamkah, kot je Aston Martin, je vsak kos opreme vreden približno 5000 evrov.«

Kateri lepotci so trenutno v njihovih delavnicah?

V delavnici imajo preko dvajset vozil starejših modelov, ki čakajo na obnovo - Porscheji, Mercedesi, Volkswagni, Chevroleti in celo Aston Martin DB2 iz leta 1952.

»De Tomaso Pantera je športni avtomobil italijanske proizvodnje, ki so ga proizvajali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Na željo stranke smo vozilo spremenili v različico targa, ki je podobna kabrioletu, saj se del strehe lahko sname,« o starodobnikih pripoveduje lastnik podjetja.

Zanimivi sta tudi vozili Volkswagen Pretzel Beetle in Porsche 911 Öl klappe. Hrošč je dobil ime po presti, priljubljenem prigrizku v Nemčiji, saj je imel zadnja okna v obliki preste.

Porsche pa je imel v zadnjem delu avtomobila izrez, ki pa ni bil za gorivo, ampak za dolivanje olja k motorju. Omenjeni avtomobil ima v zadnjem delu avtomobila motor, medtem ko sta bila prtljažnik in rezervoar za gorivo spredaj.

»Izpostavil bi še Mercedes Pontona, ki je bil za tisti čas izjemno prestižno vozilo, in Chevrolet Sedana, ki je iz 30. let prejšnjega stoletja in je imel šasijo narejeno iz dveh tračnic, karoserija pa se je namestila posebej,« razlaga Aleksej in pripomni: »Predvojna vozila so imela nekatere dele notranje opreme še lesene. Lahko si predstavljate, da je les po skoraj 100 letih zelo načet.«

»Če imajo gostilne 'Odprto kuhno', zakaj ne bi imeli tudi starodobniki nekaj podobnega«

Aleksejeva želja je, da bi starodobnike in njihovo predelavo približal ljudem, predvsem tistim, ki jih avtomobili veselijo.

»Zamislil sem si, da bi spredaj, v naših prostorih uredili razstavni prostor, kjer bi predelani starodobni lepotci bili na ogled vsakomur,« o svoji ideji navdušeno govori Aleksej in doda: »Na vsake toliko pa bi lahko naredili tudi dan odprtih vrat za starodobnike.«

Poudaril je še, da bi se lahko zgledovali po kulinaričnih dogodkih, kot sta Odprta kuhna in Sočna vilica, kjer različni ponudniki na prostem pripravljajo jedi in jo postrežejo gostom.

Tukaj bi na podoben način, seveda, z vsemi varnostnimi zagotovili, ljudem pobliže pokazali njihovo delo.