Varno in zdravo delovno okolje ni le temeljna pravica zaposlenih, temveč lahko pomembo vpliva na zmanjšanje napetosti in konfliktov pri delu, vpliva na zvestobo delodajalcu ter izboljša delovno uspešnost in produktivnost zaposlenih.
Vse kaže, da duševno zdravje v družbi in na delovnem mestu ni enakovredno fizičnemu. V realnosti pa bi moralo biti enakovredno.
Delodajalci po navadi spregledajo vlogo dela in delovnega mesta tako pri spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja kot pri spodbujanju zavzetosti in uspešnosti zaposlenih.
Dostikrat o duševnem zdravju, dobrem počutju in izgorelosti zaposlenih razmišljajo kot o osebnem problemu zaposlenih. Naloga delodajalcev je tako med drugim tudi nudenje podpore za doseganje mentalne stabilnosti zaposlenih.
Mnoge organizacije so resda že zaznale določene probleme ter kot odgovor vpeljale t.i. programe za dobro počutje zaposlenih. A to ni dovolj.
Raziskave izpostavljajo, da delodajalci precenjujejo vpliv svojih programov dobrega počutja in koristi ter podcenjujejo ključno vlogo delovnega mesta pri zmanjševanju izgorelosti ter podpiranju duševnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih.
Kaj vpliva na duševno zdravje zaposlenih?
Covid-19 je ne le z zdravstveno negotovostjo in socialno izolacijo, temveč tudi s spremembami na področju dela (delo od doma, hibridni način dela, digitalna orodja ipd.), duševno zdravje zaposlenih postavil na vrh prioritet številnih organizacij.
V raziskavi podjetja McKinsey so zaposleni na vprašanje o razlogih, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje in dobro počutje, pogosto navajali občutek, da so vedno dežurni, dalje so navajali nepravično obravnavo, nerazumno obremenitev, nizko avtonomijo in pomanjkanje socialne podpore.
»Številne organizacije zato vpeljujejo aktivnosti, kot so rekreacija, wellnes, sadje na delovnem mestu, delavnice za boljše počutje, subvencioniranje športnih aktivnosti, promoviranje zdrave prehrane in podobno, pa vendar to ni dovolj,« izpostavlja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder.
»Z duševnim zdravjem povezani izzivi niso takšni, ki bi jih lahko odpravili zgolj s programi dobrega počutja.
Na tak način delodajalci odpravljajo predvsem simptome, namesto da bi odpravili vzroke za nezadovoljstvo, doživljanje neuspešnosti, pogosto odsotnost z delovnega mesta, slabo počutje ali tudi izgorelost zaposlenih,« še pove psihologinja.
Dodaja, da bi morali delodajalci na višje stopnje bolniških odsotnosti, višje stopnje bolezni ali višje stopnje izgorelosti gledati kot na alarm, da mora podjetje brez odlašanja uvesti določene sistemske spremembe, hkrati pa zaposlenim pomagati.
Namesto tega so stres in duševne težave na delovnem mestu pogosto še stigmatizirane in napačno razumljene zgolj kot šibkost oziroma težava posameznika, vpliv neurejenih delovnih pogojev ali neustreznih komunikacij in odnosov pa je spregledan.
Nezadovoljni zaposleni iščejo nove izzive
Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih medosebnih odnosov na delovnem mestu ter lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.
McKinseyjeva globalna raziskava ugotavlja, da zaposleni, ki se srečujejo z vsaj eno težavo s področja duševnega zdravja in dobrega počutja pogosteje poročajo o slabem počutju in neprijetnih izkušnjah na delovnem mestu.
Takšni zaposleni bodo tudi hitreje prepoznali delovno okolje kot toksično, pogosteje bodo razmišljali od odhodu in poročali o nizkem zadovoljstvu z delom.
Zaposleni danes na delovnih mestih pravzaprav potrebujejo mnogo različnih psiholoških spodbud. Tako za primerno spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi na delovnem mestu kot za spoprijemanje v obdobju naraščanja strahu pred vsesplošno krizo, pred draginjo ter v času nepredvidljiv dogajanj na trgu dela in zaposlovanja.
Po podatkih NIJZ breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj.
Podjetja se bolj ali manj zavedajo, da so dobri kadri njihova vstopnica do uspešnega poslovanja.
»To pa obenem pripelje do tega, da se dobre in učinkovite kadre pogosto dodatno obremenjuje, kar dolgoročno vodi v njihovo izgorelost ali vsaj v nezadovoljstvo in iskanje nove službe«, opozarja Alenka Kraljič.
Vse to lahko preprečimo, če podjetje skrbno bdi nad kadri, poslovnimi procesi in njihovo organizacijo.
Starejše novice
