Danes mineva točno eno leto, odkar je dveletna Danka Ilić izginila v Banjskem Polju pri Boru, 26. marca 2024. Tisto, kar se je začelo kot iskanje polno upanja, se je kmalu spremenilo v mučno preiskavo umora, ki je globoko pretresla Srbijo in celotno regijo, pri tem pa so ostala številna neodgovorjena vprašanja in dvomi v delovanje sistema.
Ta tragični primer je postal simbol, ne le družinske tragedije, temveč tudi resnih napak institucij.
Na tisti usodni 26. marec je mati Ivana Ilić za trenutek izgubila izpred oči svojo hčerko, medtem ko je dajala vodo drugemu otroku v dvorišču njihove družinske posesti v Banjskem Polju. Izginotje je bilo hitro prijavljeno, istega večera pa je v Srbiji prvič zaživel sistem »Poišči me«.
Sporočila z Dankinim opisom so bila poslana na vse mobilne telefone v državi. Sledilo je množično iskanje; na terenu je iskalo na stotine policistov, gasilcev in prostovoljcev, uporabljali so drone, helikopterje in termovizijske kamere. Kljub ogromnim naporom deklice niso našli.
Najprej priznan zločin, potem pa ...
Devet dni kasneje, 4. aprila, je sledil šok. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je sporočil, da je Danka bila umorjena in so aretirane dve osebi, ki sta priznali zločin. Osumljenca Dejan Dragijević in Srđan Janković, delavca Javnega komunalnega podjetja, sta domnevno deklico zbila z vozilom, potem ko je zapustila dvorišče.
Namesto da bi ji pomagali, so jo po navedbah iz preiskave postavili v prtljažnik in odpeljali na divjo deponijo.
Policija je poročala, da so v uradnem vozilu našli sledi krvi. Dragijević je na prvem zaslišanju v tožilstvu v Zaječarju priznal dejanje, medtem ko se je Janković branil s molkom. Obema je bil odrejeno pripor zaradi kaznivega dejanja težkega umora, za katerega je predpisana kazen dosmrtnega zapora.
Kljub priznanju in večkratnim iskanjem terena, kamor naj bi osumljeni usmerjali policijo, do danes ni bilo najdeno telo Danke Ilić. Sumijo, da je bilo telo kasneje premaknjeno z deponija na drugo, zaenkrat neznano lokacijo, to pa je postalo osrednji problem preiskave.
Brat osumljenca umrl v zaporu
Dodatno senco nad celoten primer je vrgla smrt brata osumljenega Dragijevića, ki je bil prav tako aretiran zaradi suma, da je pomagal premakniti telo.
Le dan po zaslišanju očeta in brata osumljenega, 7. aprila, je policija v Boru poročala, da je Dalibor Dragijević umrl »naravne smrti« v policijski postaji.
Vendar je obdukcija, ki jo je naročilo tožilstvo, pokazala, da je smrt bila nasilna, posledica hudega pretepanja. Ta dogodek je sprožil ločeno preiskavo, ki jo vodi Višje javno tožilstvo v Nišu, tri policijske uradnike pa so suspendirali.
Smrt priče v policijskem priporu je vzbudila resne dvome o metodah, ki jih policija uporablja pri zaslišanju.
