Na Aljaski številne reke in potoki postajajo rjasto oranžni, kar je posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija, ki jo je objavil The Guardian.
Taljenje zamrznjenih tal sprošča minerale, kot je železo, ki obarvajo vodo in ogrožajo lokalne ekosisteme, pitno vodo in prihodnost ribištva.
Arktika se segreva najhitreje na svetu, permafrost pa se tali 70 let hitreje, kot so predvidevali znanstveniki. Taljenje sprošča velike količine ogljikovega dioksida in metana, kar bi lahko pospešilo globalno segrevanje.
Vpliv tudi na ribištvo
Brett Poulin z univerze v Kaliforniji je za The Guardian, opozoril na nepredvidene vplive podnebnih sprememb, saj taljenje permafrosta sprošča minerale, ki povečujejo kislost vode in raztapljajo kovine, kot so cink, baker in kadmij. To vodi do degradacije pitne vode in negativno vpliva na ribištvo.
Pojav rjaste barve rek so prvič zabeležili leta 2018, ko so opazili oranžen videz rek v pogorju Brooks na severni Aljaski.
Takrat so tam tekle kristalno čiste vode. V enem letu je reka Akillik zaradi zmanjšanja števila mikroorganizmov izgubila dve lokalni vrsti rib, kar je porušilo prehranjevalno mrežo.
Ocean brez ledu?
Raziskovalci želijo zdaj bolje razumeti dolgoročne posledice spreminjanja kemijskih lastnosti vode v regijah s permafrostom, kot so Aljaska, Kanada, Rusija in Skandinavija.
Scott Zolkos iz klimatskega raziskovalnega centra Woodwell opozarja, da se bodo ti procesi nadaljevali zaradi hitrega segrevanja Arktike.
Znanstveniki napovedujejo, da bi lahko Arktični ocean septembra prvič ostal brez ledu.
To bi se lahko zgodilo med letoma 2035 in 2067, kar bi bilo prvič po več kot 80 tisoč letih. September je sicer mesec z najmanj plavajočega ledu, ki se od leta 1978 v povprečju zmanjšuje za 78 tisoč kvadratnih kilometrov na leto.
Starejše novice
